|  27. januarja je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki spominja na poboje med drugo svetovno vojno. Pri sistematičnem genocidu, ki ga je izvajal Hitler, so odigrali bistveno vlogo tudi tisti, ki so podpirali nemškega diktatorja. Papeža Pij XI. in Pij XII. sta bila Hitlerju vedno naklonjena in prijateljska in moramo tudi njemu priznati, da je izpolnil vse obljube, ki jih je dal Vatikanu s podpisom sporazuma.
Obljubil je, da bo utišal protiklerikalne kroge in zares jih je začel pošiljati v koncentracijska taborišča kmalu za liberalci in judi. Vemo tudi, kakšno usodo je namenil slednjim: ali so bili takoj ubiti, ali pa so, tisti ki so imeli srečo, prisilno delali, dokler niso umrli od izčrpanosti. V tem primeru je bila končna rešitev zgolj nekoliko odložena.
Poglejmo, kaj je o odnosu med Vatikanom in nacisti povedal španski diktator Franco, ki je bil kot vitez Kristusovega reda še posebej poklican za takšne sodbe. Kot so povzeli v časopisu Reforme, so španski mediji 3. maja 1945 objavili, kar je napisal ob Hitlerjevi smrti: "Adolf Hitler, sin katoliške cerkve, je umrl, ko je branil krščanstvo. Zato je razumljivo, da nam zmanjka besed, ko obžalujemo njegovo smrt. Nad njegovimi posmrtnimi ostanki se dviguje zmagovita moralna podoba. Z mučeniško palmo mu Bog izroča lovoriko zmage."
Posmrtna hvalnica nacističnemu vodji, ki je bila klofuta zmagovitim zaveznikom, je preko španskih medijev prihajala iz samega Vatikana. V resnici je bilo to preko Madrida poslano vatikansko sporočilo za javnost. Preminuli junak si je seveda zaslužil hvaležnost Rima in tam tega tudi niso skrivali. Cerkvi je zvesto služil. Vsi tisti, ki mu jih je predstavila kot svoje sovražnike, so čutili posledice. In tudi sam Hitler se ni obotavljal priznati, kaj dolguje cerkvi, še bolj pa njeni svetovni vojski, torej jezuitom. "Od Družbe Jezusove sem se veliko naučil," je priznal Hitler. "... Še nikoli ni bilo na zemlji nečesa tako veličastnega, kot je hierarhična organizacija katoliške cerkve. Veliko tega sem prenesel tudi v svojo stranko ... Povedal vam bom skrivnost ... Ustanavljam svoj Red ... V naših trdnjavah bomo vzgojili mladino, pred katero bo trepetal ves svet ... Hitler se je nato ustavil in rekel, da več kot toliko ne more povedati ..."
Po vojni je to pripoved dopolnil še en visoki hitlerjanec, Walter Schellenberg, ki je bil vodja nacistične protiobveščevalne službe: "Himmler je organizacijo SS ustanovil po načelih jezuitskega reda. Notranja pravila in Duhovne vaje, ki jih je predpisal Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov (jezusovcev), so bile Himmlerju vzor, ki ga je poskušal dobesedno posnemati ... Naslov Rajhsfirer SS, ki si ga je nadel kot glavni vodja enot SS, naj bi ustrezal naslovu jezuitskega generala, celotna struktura pa je bila posnetek hierarhične zgradbe katoliške cerkve. Glavni štab SS je uredil v prenovljenem srednjeveškem gradu imenovanem Webelsburg v bližini Paderborna."
Vir: Jezuiti, Edmond Paris
Slavko Brumen, Križe
|
NE ZAMUDITE
Odnos Vatikana do holokavsta
Prispeval/a: eckhart dne sobota, 31. januar 2009 @ 14:23 CET
V početju, ravnanju in govorjenju nacistov ni ničesar, kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenčnega primera. (Prof. dr. theol. H. Mynarek)
Adolf Hitler: »Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje«. (Iz Mein Kampf)
Adolf Hitler: »Nacionalsocializem ni niti proticerkven niti nereligiozen, prav nasprotno, stoji na tleh pravega krščanstva.« (prip. pisca.: cerkvenega krščanstva)
Da bi lahko bolje razumeli zgodovinsko ozadje teh citatov, navajam nekaj koncilskih sklepov in citatov na to temo:
Judje morajo na svojih oblačilih nositi razpoznavni znak.
Judje morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto. (4. lateranski koncil, 1215)
Judi ne smejo več zidati sinagog. (koncil Oxford, 1222)
Judi ne morejo doseči nobenih akademskih naslovov. (Baselski koncil, 1434)
Kristjanom je prepovedano prodajati zemljiško posest Judom ali jim jo dati v zakup. (Ofenska sinoda, 1279)
Judi ne smejo na cesto ob krščanskih praznikih. (3. orleanska sinoda, 538)
Kristjani ne smejo stanovati pri Judih. (Narbonska sinoda, 1050)
Judi kristjanov ne smejo spraviti pred sodišče ali pričati proti njim. (3. lateranski koncil, 1179)
Judi smejo stanovati samo še v Judovski četrti. (Breslavska sinoda, 1267)
Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene. (Nürnberg, 14. stol.)
Kristjani, ki si drznejo živeti z Judi, so izobčeni. (3. lateranski koncil, 1179)
“Z globoko hvaležnostjo se spominjam pomoči katoliških duhovnikov pri pobegu iz Evrope, zato sem se odločil, da honoriram katoliško vero tako, da sem postal častni član.” (Organizator “dokončne odločitve”, Adolf Eichmann, 1961)
Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so Judi cerkveni sužnji. (Tomaž Akvinski, Summa theologiae)
Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, “so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi.” (Cerkveni učitelj Ephraim)
“Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem.” (Adolf Eichmann, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, je v teku “dokončne rešitve” organiziral transport Judov v uničevalno taborišče)
“Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo.” (Katolik Adolf Hitler)
Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo. (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje)
Judi ne smejo zaposlovati krščanskih sodelavcev. (3. orleanska sinoda, 538)
Judovske knjige se morajo sežgati. (12. toledska sinoda, 681)
Kristjanom je prepovedano posvetovati se z judovskimi zdravniki. (Trullandska sinoda)
Občudujem krščanstvo in ga bom podpiral. (Adolf Hitler škofu Berningu)
Voditelju ne želim nič bolj goreče kot zmago. (Papež Pij XII.)
Dragi prijatelj, ne pozabi, da so v nemški vojski milijoni katolikov. Naj jih pripravim do tega, da bodo ravnali v nasprotju z vestjo? (Odgovor Pija X.II na vprašanje zakaj ni protestiral zoper uničevanje Judov.)
Ne zavedamo se marsičesa dobrega v novem svetnem nazoru (nacizmu). Pri podrobnejšem opazovanju pa ugotovimo, da je v svojem najboljšem kopija krščanstva. (Nadškof Freiburga Konrad Gröber papežu, 1944)
“Kaj neki imamo proti vojni? Morda to, da ljudje, ki morajo vendar enkrat umreti, izgubijo življenje? (Avguštin, cerkveni učitelj)
Sedanji papež je bil član Hitlerjeve mladine!
Prispeval/a: živahnež dne torek, 3. februar 2009 @ 21:28 CET
Koliko iskrenosti je v papeževih besedah, ve samo on, toda potrebno je povedati, da je bil sedanji papež član Hitlerjeve mladine in je pripadal protiletalski bateriji nemškega vojnega letalstva (Luftwaffe). Kolikokrat je salutiral z nacističnim pozdravom? Kolikokrat je iz njegovih ust prišel pozdrav "Sieg Heil"? Kolikokrat je bil priča pregonu Židov v taborišča smrti: Auschwitz, Buchenwald, Majdanek in Dachau?
Časnik Mercure de France je 15. januarja 1934 zapisal, da je Hitlerja ustvaril Pij XII. – in temu do danes ni še nihče oporekal. Hitler ni prišel na oblast po zakoniti poti, temveč predvsem zato, ker je papež vplival na Centrum (nemško sredinsko katoliško stranko) ... Katoliški pisec Joseph Rovan je 8. julija 1933 komentiral diplomatski sporazum med Vatikanom in nacističnim rajhom: "Konkordat je nacionalsocialistični vladi, ki jo imajo skoraj povsod za nezakonito, če že ne za zločinsko, prinesel pečat priznanja najstarejše mednarodne sile (Vatikana). Na nek način je to enako, kot če bi dobila potrdilo o mednarodni veljavi." Tako torej papežu ni bilo dovolj, da je osebno podprl Hitlerja, temveč je nacističnemu rajhu podaril še moralno podporo Vatikana!
Profesor teologije na münchenski univerzi, Michael Schmaus, je zapisal: "Imperij in cerkev je zbornik spisov, ki naj pomaga vzpostaviti Tretji rajh kot zvezo med nacionalsocialistično državo in katoliškim krščanstvom ... Ti spisi, docela nemški in docela katoliški, raziskujejo in spodbujajo odnose in povezovanja med katoliško cerkvijo in nacionalsocializmom; odpirajo poti za plodno sodelovanje, kakršno je opredeljeno v konkordatu ... Nacionalsocialistično gibanje je najodločnejše in najbolj množično gibanje proti duhu devetnajstega in dvajsetega stoletja ... Zamisel o čistokrvnem ljudstvu je ključni poudarek tega nauka in vsi katoliki, ki so pokorni navodilom nemških škofov, bodo morali temu pritrditi ... Zakoni nacionalsocializma in katoliške cerkve imajo isti cilj ..." Ti dokumenti dokazujejo prvobitno vlogo, ki jo je odigrala katoliška cerkev v Hitlerjevem vzponu na oblast; šlo je pravzaprav za vnaprejšnji načrt. Iz njih je dobro razvidno pošastno soglasje med katolicizmom in nacizmom, iz katerega vseskozi veje sovraštvo proti liberalizmu – in to je ključ do razumevanja celotnega dogajanja.
Najhujši zločin je Vatikan zagrešil, ko je odločilno prispeval k začetku dveh svetovnih vojn. Prisluhnimo, kaj je o tem menil profesor na fakulteti za politične študije v Parizu, Alfred Grosser: "Zelo jedrnata knjiga Guenterja Lewyja The Catholic Church and Nazi Germany (New York McGrawhill, 1964) pravi, da vsi dostopni dokumenti dokazujejo sodelovanje katoliške cerkve s Hitlerjevim režimom ..." Zanikanje nakopičenih dokazov o krivdi Vatikana in jezuitov je lahko le prazno besedičenje. Njihova pomoč je bila odločilna pri bliskovitem Hitlerjevem vzponu, prav tako pa tudi pri vzponu Mussolinija in Franca, ki sta bila zgolj lutki v rokah Vatikana in jezuitov.
Vir: Jezuiti, Edmond Paris
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi
Odnos Vatikana do holokavsta
Prispeval/a: Drago dne četrtek, 5. februar 2009 @ 15:09 CET
Lepo je, da se vsi zavzemate za Jude. Ampak Bog je prvo sebi ustvaril brado. Kar ste omenili, so težke stvari. Koliko pa so nekateri Judje imeli domnevno prste vmes proti Judovstvu, na to pa ne pomislimo. Meni znani podatki pričujejo, da je bila Hitlerjeva babica Judinja. Rimsko krščanstvo je nastalo s pomočjo Juda in farizeja Pavla (letos slavi RKC njegovo leto - Leto sv. Pavla).
V jeseni sem slišal Junga, ki je dejal, da izbranim Judom pride prav vse, če je le v interesu njihove stvari, tudi holokavst. Kaj takega mu ljudje enostavno ne verjamejo. Dejal je tudi, da je sam pokristjanjeni Jud in da ima zaradi tega velike težave.
Zanimiva v tem kontekstu je tudi knjiga Spol in značaj Otta Weiningerja, ki omenja Jude v povezavi z ženskostjo oz. da so bolj ženski od žensk. Pred II. sv. vojno je bila ta knjiga pri nas na indeksu.
Nedavno tega sem slišal misel Alberta Einsteina: V kolikor bo moja teorija obveljala, bom Jud, drugače ostanem Nemec. Ta misel me je presunila. Torej, Marks je Nemec in Hitler je tudi.
Mnenja sem, da je temeljna napetost Zapada proti Vzhodu, napetost proti Slovanom in ne proti Judom. Ta napetost se je porodila, po mojem videnju v 15. stoletju s povezavo med papežem in habsburžanom Frederikom V. vojvodom habsburškim oz. kasnejšim Frederikom III. cesarjem Svetega rimskega cesarstva - SRC. Cesarja SRC Frederika III. je postavil Rim - Rimska država, konkretno papež Nikolaj V. leta 1452, ko mu je posadil prinešeno krono na glavo. V Rim je šel Frederik V. z Vladislavom "Posmrtnim" (avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj) z namenom, da ga okrona. V Rimu pa je bil nato sam okronan. Temu obredu niso prisostvovali volilni knezi. Torej za cesarja SRC ni bil izvoljen preko volitev volilnih knezov.
Ta persona Frederik V. oz. III. je bila nekaj posebnega med Habsburžani. Pokopan tudi ni skupaj z ostalimi Habsburžani. Iz sporazuma med papežem in Frederikom se je rodil (verjetno takrat, ko je bil še vojvoda, najkasneje pa ob postavitvi krone na glavo) po mojem sumu komplot nad knezom Ulrikom II. celjskim na Kalemegdanu v Beogradu leta 1456. Prvi poskus neuspešnega atentata pripisujejo temu Frederiku. Za tisti čas poskusa umora pa so se izmislili, da je bila narejena dedna pogodba med vojvodo Frederikom V. habsburškim in Celjskim knezom. Ne verjamem, da bi knez, še posebej ne državni knez, podpisoval nekaj takega z vojvodo. Po vsej verjetnosti je bil knez Ulrik II. celjski pretendent za cesarsko krono SRC in kot tak je bil nekaterim nevaren. Najbolj pa je bil nevaren Rimu.
Umoru na Kalemegdanu je svečano prisostvoval tudi papeški legat, ki je celoten postopek umora in okoliščine natančno opisal. Ta konkordat v kolikor obstoja pisna listina o njem, bi izpričal marsikaj okoli Slovanov, še več pa o postopkih nad našimi predniki. O tem sem že nekaj komentiral na pozitivkah na prispevek Tatjane Malec: Simptomi nerazložljivih razlag.
Knjiga Igorja Buniča: Zoloto partii oz. Partijsko zlato pa nam izpričuje sodoben odnos evropskega Zapada do evropskega Vzhoda. Iz te knjige se dobi vsaj delen odgovor, zakaj so imeli ruski rublji leta 1917/18 vtisnjeno svastiko. To so bili rublji v apoenih 250 in več. Ta papirnat denar je imel tudi garancijo za izplačilo v zlatu, kar je bilo zelo mamljivo za goljufe velikega maha. Vtis svastike na ruskem denarju pa je bilo verjetno le sporočilo svetu o uspehu prišlekov z Leninom na čelu, kot figuro pete kolone. Simbol svastike se najde po vsem svetu in je tudi v jeruzalemski sinagogi. Na hrvaški prevod knjige se je celostransko razpisal zagrebški Vjestnik: Oktobarska revolucija ili planirana pljačka.
Moje mnenje je, da moramo sami vrteti svoje zadeve in jih spoznavati, ker drugi jih ne bodo. Drugi so naredili npr. iz našega plemstva svoje in imeli bodo pri nas kvečjemu le peto kolono, ki nas bo pitala s šaro in nas tako frustrirala.