Evropa držav ali Evropa državljanov

Dajte Evropi cilj in smisel, naj seže preko vseh meja!(…)
Človeškega dostojanstva zvezo zdaj sklenite, ki ga tako pogosto kruta noga potepta.(…)
Vsa bleščeča naj Evropa sveti kot človečnosti primer!(10)

»V Evropi je uspelo, kar je sen iz davnih dni!«  Tako del besedila iz natečaja za novo evropsko himno, ki je nastala po več kot 60-letnem obdobju miru v povojni Evropi. (11)

So takšne idealistično-patetične himne v svoji preprostosti samo dobro namerne sanje ali lepo doneče fraze z lahno ljudsko-vzgojnim pridihom? (12) Ali se je res posrečilo te »Sanje o Evropi« po več kot 50- letnem zapletenem procesu usklajevanja, z združenjem najprej 27, kmalu pa verjetno več kot 30 držav s skupaj približno 500 milijonov ljudi, uresničiti?

Ali lahko politično ekonomska tvorba Evropske unije (EU) z birokracijo v Bruslju, s trumami organiziranih lobistov in z malo kompetencami opremljenim parlamentom v Strasbourgu, z evrom kot skupno valuto, taka pričakovanja kdaj izpolni? Ali sanje močno oborožene Evrope da postane velesila, z njenimi »enotami za hitre intervencije«, ki so jih poslali »že do Hindukuša« in Konga, sploh podpirajo mir? Ali ni tako, da glede na prepletanje političnih in gospodarskih  interesov in glede na kritizirano sodelovanje nemške vojske v Afganistanu, ki se je zgodilo brez mandata OZN, po vsem svetu razširjeno negotovost prej povečujejo?

Leta 2007, 50 let po podpisu Rimskih pogodb, (13) je označil predsednik Evropske komisije Barroso razširitev EU na 27 držav kot »največji dosežek evropske zgodovine«(14). Predsednica nemške zvezne vlade, Angela Merkel, sedanja predsednica sveta EU, je smatrala Evropo v marcu 2007 »za enkratno zgodbo o uspehu« (15). Tudi nemški član Evropskega parlamenta, član socialno-demokratske stranke, Klaus Hänsch, ki je bil od leta 1992 do 1997 predsednik Evropskega parlamenta, označuje združevanje Evrope kot »zgodbo o uspehu preteklega in prihodnjega stoletja«. (16)

Vse javnomnenjske raziskave pa kažejo, da to kar kot EU doživljajo Evropejci, njihovo sprejemanje EU, nikakor ni v skladu z v zadnjem pol stoletja doseženim  stanjem evropskega združevanja. (17)

Evropa je popularna – Evropska unija pa ni, še manj in sploh ni popularna vojaška sila Evropa, ki je na poti h globalni intervencijski velesili. (18) Razen tega »ogroža Evropska unija parlamentarno  demokracijo in jo izničuje.« (19)

Tako čutijo celo konzervativni ustavni pravniki. S spornimi smernicami za področje uslug (20) kot najpomembnejšim predvidenim zakonom EU, in s prav tako spornim osnutkom Evropske ustave - oziroma iz te oblikovano Lizbonsko reformno pogodbo - je po mnenju kritikov ogroženih sto tisoče delovnih mest in upravičena bojazen, da pride do vse večje revščine. Zato zahtevajo mnoge državljanke in državljani EU: »Tako ne. Na novo začeti, narediti bolje!« (21).

Ljudje v Evropi so že bolj daleč, kot marsikdo v Evropi misli. Večina ljudi  gleda na evropske integracije pozitivno. »Istočasno pa jih  prevzema vedno močnejši občutek, da nekaj ni v redu; da je nastala netransparentna, kompleksna in prepletena mamutska institucija, ki si, odtujena od stvarnih  problemov in nacionalnih tradicij, jemlje pravico odločanja na vedno novih področjih; da demokratični kontrolni mehanizmi odpovedujejo; skratka, tako stvar ne more naprej.« (22)

Iniciative državljanov upravičeno zastavljajo vprašanje: »Kje, od spodaj, imamo perspektive za socialno, trajnostno in miroljubno Evropo?« (23)
Nezadovoljstvo s politiko, vse manjša podpora ideji evropskega združevanja – točneje rečeno: institucionalnih izraznih oblik evropske integracije, odtujenosti državljanom, centralizacije in deficita demokracije se ne more spregledati. Pri tem pa velja evropski združevalni  proces kot nepovraten. Zato si želijo ljudje prav od politike bolj diferenciranih stališč do Evrope: pri načelnem DA k evropski integraciji, se mora v zvezi s KAKO in KAM voditi konstruktivna diskusija. Nujno potrebno je, da Evropo držav preobrazimo v Evropo državljanov. (24)

Prevod: Mihaela Zahrastnik

Pripombe

1. glej www.ingo.friedrich.de
2. Iz drugega koncepta evropske himne Matthiasa Halbritterja iz Nürnberga
3. Glej Janos Darvas: Razširitev EU na vzhod budi skrbi in upe. Götheanum 17, 2004
4. S podpisom Rimskih pogodb 25.3.1957 je ustanovljena Evropska gospodarska skupnost in Evropska atomska skupnost. Rimske pogodbe veljajo za ustanovitvene akte EU.
5. Govor pred Evropskim parlamentom potem, ko so razširitvene pogodbe stopile v veljavo
6. Intervju v Recklinghäuser Zeitung 17.3.2007
7. Klaus Hänsch v intervjuju 14.3.2007 v zvezi s »tajnimi pogajanji« kanclerke Merkel v zvezi z »Berlinsko izjavo« in Ustavo EU
8. Karl Arnold v reviji »Kulturaustausch« 2/2003
9. Arno Neuber: Vojaška velesila Evropa, publicirano v ISW-Report 56, izdano v sodelovanju z Informationsstelle Militarisierung (IMI) München 2003
10. Roman Herzog in Lüder Gerken: Evropa jemlje pooblastila našim zastopnikom v www.welt.de od 17.2.2007
11. Smernice o uslugah na notranjem trgu so bile le z malo spremembami uresničene – glej http://ec.europa.eu/internal_market
12. Gerald Häfner v okrožnici za člane »Mehr Demokratie« od 2.3.2007
13. Roman Herzog in Lüder Gerken: Evropa jemlje pooblastila našim zastopnikom. Glej www.welt.de  od 17.2.2007
14. Open-Space-Konferenz »Evropa od spodaj« od 4.-6. junija 2004 v Umweltforum Berlin