|  Ali milijon Eur nagrade še sodi k zemeljskemu? Ali ni to nečastno in nespoštljivo do naroda, ki se komaj preživlja in ali je to humano v odnosu do 13 % otrok, ki hodijo lačni spati, brez večerje?
Slovenija ne potrebuje poslancev državnega zbora, ki se bodo odpovedovali reprezentančnim stroškom za kavo in delčku svojih plač. To je populizem! Slovenija potrebuje poslance, ki bodo znali v tej družbi narediti red.
To nagonsko početje z enim milijonom Eur nagrade je za človeka sramotno. Človek, ki živi z odmaknjenim pogledom od sočloveka in grabi le zase, je parazit naroda.
Država, ki to omogoča pa ne deluje v skladu z 2. členom Ustave Republike Slovenije, ki govori, da je Slovenija socialna in pravna država. Pravičnost pa je temeljno načelo prava. Kot narod smo utemeljeno pričakovali socialno in pravično družbo, družbo enakih možnosti.
Lačno zver ali zveri, ki jih pohlep in pranagon žene in podzavestno opredeljuje kot hlastajoče živali, je treba ustaviti. Osamosvojitve Slovenije nismo dosegli zato, da se bodo stvari prevrednotile na slabše, da se omogoči privilegiranim skupinam, vulgarnim nenasitnim hedonistom, da se prelevijo v božanstva in da začnejo kot bogovi na Olimpu sami sebi verjeti, da so postali nenadomestljivi, nesmrtni bogovi v tej deželi.
Kje so meje, ki so jih bogovi namenili človeškemu rodu? Opiti z idejo večvrednosti, ujeti v svoji nepotešeni želji po preseganju skrajnih meja narodove potrpežljivosti, se razen zase, ne menijo za druge. Naplavljena plodovna voda teh izrodkov sili, da jih za vedno zavrnemo in jim povemo, kjer so meje dopustnega.
Ali smo postali družba letargičnih bolnikov, brez lastne samozavesti, da bi zahtevali odpravo takšnih izrojenih družbenih razmerij in stanj; ali nismo ustvarjeni vsi z enako logiko preživetja in ali bomo kleče kot hlapci prenašali zapostavljenost in izkoriščanje naroda, ki želi delati in preživeti. V večjem totalitarizmu kot danes živi narod, še ni živel. Naša stvarnost je zgrajena iz družbeno ekonomskega stroja, ki v vsakem trenutku lahko pregori in se sesuje, kajti brez ljudi naroda ni. Ali bomo še naprej sledili tej preračunljivi samomorilski logiki preživetja?
Kako vrana vrani oči ne izkljuje, jasno izpričuje dejstvo, da so banke dajale novodobnim privilegirancem kredite za prevzeme podjetij, ki jih ne morejo odplačevati, ker so podjetja s svojo nestrokovnostjo novi lastniki potopili, sedaj je treba menedžerje še nagraditi za "uspešnost" takih naložb, da boste vi spoštovani državljani in spoštovane državljanke, to plačevali in si še bolj zategovali pasove. To je za nekatere še vedno logika utemeljena od človekove umnosti, ki se je v svoji grabežljivosti in sprevrženosti očitno poživinila na črti spoštovanja družbene morale.
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
Svobodomiselnost
Prispeval/a: Fredi dne petek, 23. januar 2009 @ 12:13 CET
Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti!
Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?
Kdor ljubi denar, se denarja ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, se dobička ne nasiti:
tudi to je nečimrnost.
Sama modrost je namreč v senci, sam denar je v senci:
Prednost je v spoznavanju modrosti, ta daje življenje tistemu, ki si jo pridobi.
Nikar ne kopiči denar na denar!
»Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si Božji dar lahko kupiš z denarjem!
Res je prava pobožnost velik dobiček, a le za tistega, ki je zadovoljen z najnujnejšim.
Ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti.
Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.
Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje.
Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju.
Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.
Ti pa, Božji človek, béži pred tem.
Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost.
Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katerega si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami.
Zapovedujem ti pred Bogom, ki vsem stvarem daje življenje, in pred Kristusom Jezusom, ki je pred Poncijem Pilatom lepo pričeval:
Ohrani zapoved brez madeža in brez graje do pojavitve našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki jo bo ob svojem času pokazal blaženi in edini vladar, kralj nad kraljujočimi in Gospod nad gospodujočimi, ki ima edini nesmrtnost, ki biva v nedostopni luči in ga noben človek ni videl in ga ne more videti.
Njemu čast in večna oblast! Amen.
Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj ne naslanjajo svojega upanja na nezanesljivost bogastva, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje.
Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo.
Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost.
Tako bodo dosegli resnično življenje.
Ogiblji se posvetnih praznih govoric in protislovij »spoznanja«, ki se tako imenuje po laži, a ga nekateri javno izpovedujejo in so tako glede vere zašli.
Milost z vami!
In pravična razdelitev dobrin kakor dobička je milost, ki je v totem svetu kot znanstvena fantastika.
Je kak je.
Vsak človek je zemljan, ni marsovec.
Rodil se je zemljan in dela, da lahko preživi.
Človek plačuje obstoj med bratom in sestro.
Kiremu tipu?
Kdo si je začasno prisvojil zemljo?
Okranclani padli kerub.
Ljubezen odklanja zlo.
Ti si bil pečat popolnosti,
poln modrosti
in dovršene lepote.
Bil si v Edenu, Božjem vrtu.
Sami žlahtni kamni so bili tvoja zaščita:
karneol, topaz in jaspis,
hrizolit, beril in oniks,
safir, rubin in smaragd;
tvoji bobni in vdolbine so bili izdelani iz zlata,
na dan, ko si bil ustvarjen,
so bili pripravljeni.
Bil si maziljeni kerub,
za varuha sem te postavil,
bil si na sveti Božji gori,
se sprehajal sredi ognjenih kamnov.
Popoln si bil v svojem ravnanju
od dneva, ko si bil ustvarjen,
dokler se ni našla na tebi krivica.
Zaradi svojega obilnega trgovanja
si postal poln nasilja in si grešil.
Oskrunjenega te pahnem z Božje gore
in kerub varuh te izžene
izmed ognjenih kamnov.
Tvoje srce se je prevzelo spričo tvoje lepote,
zaradi svojega sijaja si spridil svojo modrost.
Vrgel sem te na tla
in te postavil pred kralje,
da pasejo oči po tebi.
Z obilico svojih krivd,
s krivičnostjo pri svojem trgovanju si oskrunil svoja svetišča.
Zato ukrešem ogenj iz tvoje srede,
da te požre.
Spremenim te v pepel na zemlji
vpričo vseh, ki te gledajo.
Vsi, ki so te poznali med narodi,
se zgrozijo nad teboj.
Grozota si postal in izginil za vselej!
Toti biser je cepno v toto stvarnost kot vladar totega sveta, saj, kdo bi se mu lahko uprl?
Zasedo je zemljo, kjer še vlada določenim ljudem.
Satan hoče celo zemljo zasest ampak ma problem.
Osvoji lahko le stopinje za mano.
Vidim svobodo.
Varuj, kar ti je zaupano.
Ljubezen v srcu, človečnost.
Adio
Svobodomiselnost
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 23. januar 2009 @ 14:34 CET
vse kar si povedal, je človeško etično. Na misel mi je prišla metafora: "Iz cekina zraste roža zla."
Lep pozdrav
Tatjana
Življenje ni naključje in tud naključje ni po naključju
Prispeval/a: Fredi dne petek, 23. januar 2009 @ 15:23 CET
Cekin lahko grata tud zavetišče za ljudi.
Pač kak kdo ceni življenje, če se zaveda, da živi.
Z nožem režeš kruh al ljudi?
Srce pove voljnost človeka.
Čao