NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

4 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Popolna mati
  • Američani odobrili ...
  • Misel tedna

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    nedelja 26-nov
  • Maja Haderlap, gostja ob sklenitvi sejma

  • ponedeljek 27-nov
  • Zdravstveni kotiček

  • torek 28-nov
  • SIMPOZIJ - Steps towards liveable cities

  • sreda 29-nov
  • Karierni sejem MojeDelo.com

  • sobota 02-dec
  • Vikend samo za vaju - Shiatsu masaža za pare - 2. 12. do 3. 12. 2017

  • nedelja 03-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani
  • Zakaj je Karel X. pokopan na Kostanjevici?

  • torek 05-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • petek 08-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 09-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • torek 12-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Šum in njegova terapija   
    petek, 28. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Meglice so se dvigale iz sveže oranih njiv, češnjevi cvetovi so se nastavljali sončnim žarkom in vabili s svojo lepoto. Brez besed sta stopala med polja, zavedajoč se, da je lepota, ki ju obdaja, tudi njima namenjena, da sta del te zgodbe, da sta iz tega vsakdanjika. Počasi sta zavila v gozd v katerem je življenje z vso močjo ponujalo radosti narave. V krošnjah dreves se je čutilo priprave na novo življenje, ves gozd je bil odet s svetlo zeleno tančico. Sončni žarki so skozi veje dreves igrali ples svetlobe in ustvarjali čarobne prizore.

    Pot se je strmo spuščala do potoka, ki je bil videti, kot plavajoča steza, polna brzic in šumečih slapov. Bili so kot bele padajoče stene, ki branijo vodi, da bi tekla dalje po svojem tiru.

    Oba sta čutila v sebi prihod v prostor rose v zraku, kjer kalužnice bol rumeno žarijo in se lapuh s svojim listjem, kot streha nad potok nagiba in se mušice nad vodo igrajo krožna potovanja. Za oba je pomenil prihod v pričakovano zono duhovne, notranje pomoči, zono odrešenja in notranjega miru.

    Slap Šum je mogočno padal v globino, da je bilo slišati grmenje moči. Iz dna tolmuna se je proti nebu dvigalo na milijone svetlečih kapljic, vse do sonca so se podili, kot nagajivi gozdni škratje, kot njune misli, iskreči se v vseh barvah pomladi.

    Stala sta vsak na svoji strani vodne stene, odmaknjena drug od drugega za debelino vodnega stebra in si zrla v oči. Zrla sta v globino duš, oba sta bila vidno vznemirjena. Gledala je njegov rahlo rosen obraz, njegova usta, ki so se premikala in nekaj govorila. Adamovo jabolko mu je poskakovalo v ritmu, kot takrat, ko je besen in v očeh se mu je zrcalilo zaničevanje. Vedela je, saj ga je čutila z vsemi čuti, razen sluha, kaj ji govori in kaj ji hoče dopovedati in z isto mero mu je vračala, vračala z žarom, žene, ki čuti, da ni sama v prostoru ljubezni in spoštovanja in da bi rada, da je že vse zgodovina in da oba zaživita življenje, ki si ga želi in potrebuje. Sad njunega skupnega življenja je odšel. Ostala sta sama in rabila sta drug drugega. Sedaj pa to, zakaj?, ga je spraševala, je res samo ona kriva? Rekla mu je: »povej, a nisi ti tudi pripomogel temu?« Ni mogla več, izgubila je moč, vse mu je izrekla, počutila se prazno, čutila je, da je ustvarila prostor za nekaj novega, vsaj poskusila je, mogoče pa le.
    Ves je bil v tem, da se ji izpove, da ji reče kaj misli o njej, da jo prosi za nekaj, kar bi moralo bit samo po sebi umevno in naravno. Iz njenega obraza je izbijal srd in bes, začudenje je bilo videti v njenih modrih očeh, očeh ki so same govorile, kar se ni slišalo, ko so obtoževale. Tudi on je čutil, da se je spovedal, ji povedal kar je imel na umu in si nekje v sebi mislil, da pa mogoče ni govorila, kar je bilo videti iz njenega obraza, mokrega od vlage potoka.

    Zadovoljna sta se vračala proti domu, saj sta bila sta prepričana, da metoda razbremenjevanja odnosov, katero jima je svetoval njegov prijatelj iz Makedonije, drži. Obljubila sta si, da se bosta še vračala na kraj, kjer divjina , moč narave, z "roko v roki" tketa, "popravljata", kar načenja, ogroža človek v svojih medsebojnih odnosih. Vračala se bosta v kraj, kjer si lahko izrečeta, kar si v nasprotnem, nikoli ne bi izrekla.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja kanika59
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Šum in njegova terapija | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,31 seconds