Viviane Reding zase pravi, da je politična realistka, saj vendar prihaja iz Luksemburga. Komisarka, ki je povzročila mnogo sivih las operaterjem mobilne telefonije, je velika zagovornica novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, za katere meni, da so temelj sodobnega gospodarstva. S komisarko smo se, virtualno seveda, pogovarjali o evropskih, pa vendar praktičnih projektih, o osebnih željah, ki so že skorajda futuristične vizije, ter o eni od njenih ljubezni – evropskih filmih. 

V mandatu prejšnje Evropske komisije sem bila komisarka, pristojna za izobraževanje in kulturo, in v tem času, leta 2004, se je začel izvajati program Erasmus Mundus, ki je evropskim študentom odprl vrata partnerskih univerz zunaj Evropske unije. Gotovo ne gre za program, o katerem bi pisali na naslovnici Financial Timesa, sem pa prepričana, da pomembno prispeva k poglabljanju znanja evropske mladine in jo hkrati pripravlja na vse večjo globalizacijo sveta. Nedavno smo model prenesli na področje avdiovizualne industrije in obstoječi program Media, ki podpira evropsko filmsko ustvarjalnost ter distribucijo filmov izven države nastanka, je dobil svojo globalno dimenzijo. Novi program Media Mundus bo podpiral izmenjavo idej, informacij in znanja med zaposlenimi na avdiovizualnem področju, omogočil bo koprodukcije ter nastanek svetovne filmske mreže, ki bo pomagala pri distribuciji evropskih filmov po svetu in neevropskih filmov po EU. Za evropskega državljana to pomeni večjo izbiro, za trg pa večje kulturno bogastvo umetniških del, hkrati pa je v luči razvoja videa na zahtevo, spletne televizije ipd. program pravi kulturni odgovor na globalni tehnološki izziv. Z izvajanjem programa bomo začeli leta 2011, do takrat pa sodelovanje med EU in tretjimi državami poskušamo okrepiti s pripravljalnim ukrepom Media International, znotraj katerega je Unija namenila skoraj dva milijona evrov nepovratnih sredstev za projekte, h katerim smo pritegnili partnerje iz Kanade, Latinske Amerike, Indije, Kitajske, Južne Koreje, Japonske, Maroka, Bosne in Hercegovine, Turčije in Gruzije. Pričakujem, da si bodo državljani EU konkretne rezultate sodelovanja lahko že kmalu ogledali v najbližjih kinematografih.

Dolgoročni cilj je vzpostavitev popolnoma delujočega enotnega trga na področju telekomunikacij, ki bo podjetjem omogočal, da svoje visokokakovostne storitve ponujajo državljanom po vsej Evropski uniji. Delo bo torej zaključeno, ko posameznik pri uporabi mobilnega telefona ne bo občutil nobene razlike pri telefoniranju, pošiljanju sporočil itd. doma ali v tujini, ko za podjetje ne bo nobenih razlik pri izgradnji širokopasovne internetne mreže bodisi v Franciji bodisi v Nemčiji in ko bo imel slovenski ponudnik spletne telefonije dostop do vse potrebne infrastrukture v kateri koli članici in bo lahko svoje storitve ponujal pod enakimi pogoji kot lokalni operaterji.

Uporabnikom poskušamo zagotoviti še nižje cene – junija 2009 bodo v veljavo stopila nova pravila, ki bodo znižala stroške pošiljanja kratkih sporočil in prenosa podatkov med gostovanjem v tujini, v prihodnjih mesecih pa se bom posvetila tudi neenotno urejenemu področju cen zaključevanja govornih klicev. To so medoperaterske tarife, ki jih operater porabnika, ki prejme klic, zaračuna operaterju omrežja klicatelja, na koncu pa jih plačajo porabniki. Cene zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih trenutno določajo državni regulativni organi in so zelo različne – od 0.02 evra na Cipru do 0.18 evra v Bolgariji. Komisija trenutno zaključuje svoj predlog in če bo februarja sprejet, bomo na dolgi rok v korist potrošnika in konkurenčnosti zmanjšali zneske za 70 odstotkov.
Poleg tega si prizadevamo, da bodo imeli do leta 2010 vsi Evropejci možnost širokopasovnega dostopa do spleta. Evropsko povprečje trenutno pomeni 93-odstotno pokritost, vendar pa moram poudariti, da ima širokopasovni dostop le okrog 70 odstotkov prebivalstva na podeželju. Če nam uspe zapolniti bele lise na zemljevidu pokritosti, bo to dobra spodbuda evropski konkurenčnosti in gospodarstvu nasploh. V načrtu za premostitev finančne in gospodarske krize, ki ga je pripravila Evropska komisija, je zato temu področju namenjena kar milijarda evrov.

Digitalizacija avtorsko zaščitenega gradiva in dostopnost tega gradiva na spletu sta kompleksna procesa. Večina del, trenutno dostopnih prek Europeane, je v javni lasti, avtorska dela, ki so nastala v 20. stoletju, pa ščitijo avtorske pravice. Če se želimo izogniti »črni luknji 20. stoletja« in ta dela vključiti v Europeano, moramo seveda rešiti vprašanje avtorskih pravic v spletnem okolju. Komisija je zato leta 2006 ustanovila strokovno skupino, ki združuje predstavnike kulturnih institucij, tehnoloških podjetij, založnikov in nosilcev avtorskih pravic. Lani so strokovnjaki že predstavili nekatere praktične predloge, povezane z razprodanimi deli in deli, ki so avtorsko zaščitena, ampak je lastnike pravic težko ali celo nemogoče najti, kar pomeni, da nimamo soglasja za digitalizacijo. Slednjim rečemo kar sirote in moj cilj je, da t.i. sirote v Europeani najdejo nove »starše«.

Socialna omrežja so izredno hitro rastoč pojav in imajo danes skoraj 42 milijonov uporabnikov.  Lani je socialna omrežja začelo uporabljati kar 35 odstotkov Evropejcev, med uporabniki spleta pa na tovrstna spletišča zahaja kar 56 odstotkov ljudi.  Ali veste, da povprečni britanski uporabnik na teh straneh preživi šest ur mesečno? Pogovarjala sem se s predstavnikom Facebooka, ki me je presenetil s podatkom, da tretjina njihovih uporabnikov spletno stran obišče kar petkrat na dan! Veliko število uporabnikov še ni polnoletnih, zato je naša skrb za njihovo spletno varnost povsem na mestu. O tem smo se septembra 2008 pogovarjali na evropskem forumu za varnejši internet, ki ga je organizirala Evropska komisija. Komisija trenutno razpravlja o smernicah, ki jih je pripravilo 17 v Evropi dejavnih podjetij/ponudnikov socialnih omrežij, med katerimi so tudi Facebook, MySpace in YouTube. Namen smernic je zagotoviti spletno varnost, še posebej otrok, in izboljšati preglednost načinov zbiranja in shranjevanja osebnih podatkov. Prepričana sem, da bomo dosegli oprijemljive rezultate, ki jih bom predstavila ob dnevu varne rabe interneta 10. februarja 2009.

Učinkovita raba IKT lahko pozitivno vpliva na številna področja, ki so povezana z dobrim počutjem Evropejcev – na področje zdravja, energetske učinkovitosti in socialne vključenosti, če naštejem le tri primere. Vedno bolj inovativne rešitve pomagajo lajšati težave s pešanjem spomina, vida in sluha ter ljudem s kroničnimi bolezenskimi stanji omogočajo boljše življenje.

V 7. okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj smo zato 160 milijonov evrov namenili raziskavam o uporabi IKT na področju zdravja. Rezultati so že vidni. Finančno smo podprli projekt razvoja »MyHeart« majice, v katero je vgrajen inteligentni senzor. Majica deluje podobno kot EKG naprava in omogoča neprestan nadzor bolnikovega delovanja srca brez vsakodnevnih obiskov v ordinaciji.

Še en dober primer prihaja s področja učinkovite rabe energije. IKT ponuja rešitve, ki bodo zmanjšale CO2 odtis v industrijskih panogah, nenazadnje pa varčevanje z energijo pomeni tudi varčevanje z denarjem. Evropska komisija je ocenila, da so inovacije in razvoj IKT stroškovno eden izmed najbolj učinkovitih načinov, da države članice do leta 2020 znižajo izpust ogljikovega dioksida za 20 odstotkov. Splet je na primer omogočil zamenjavo papirnatih dokumentov z digitalnimi (e-poštna sporočila), večja uporaba storitev, kot so e-poslovanje, e-uprava in video konference, pa lahko do leta 2020 dodatno zmanjša svetovno porabo energije za do dva odstotka. Najsodobnejši računalniki za svoje delovanje porabijo toliko energije kot običajna žarnica, kar spet omogoča ogromen prihranek. EU prav tako spodbuja raziskave, ki se ukvarjajo s tem, kako lahko IKT poveča energetsko učinkovitost javnih zgradb in prostorov ter prometnega sistema. Leta 2008 in 2009 bomo s približno 15 milijoni evrov podprli vsaj sedem pilotskih projektov na tem področju.

Moje sanje so se že uresničile, in sicer z razvojem informacijske tehnologije in programske opreme, ki je omogočila zagon Europeane in Evropejcem omogočila dostop do dveh milijonov knjig, zemljevidov, glasbenih posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov, ki jih hranijo evropske kulturne ustanove. Če si zaželim ogledati sliko Mone Lize, mi ni več treba odpotovati v Pariz in obiskati Louvra. Sliko si lahko ogledam kar iz domačega naslanjača in zraven uživam ob kozarcu dobrega vina.

Želim pa si več projektov na področju e-zdravja, na primer vzpostavitev »virtualne bolnišnice«, razmišljam pa tudi o načinu zdravljenja, ki upošteva naše genetske predispozicije in okolje, v katerem živimo, o nano in mikro robotih, ki delujejo v našem telesu kot inteligentni implantati, ki nadzorujejo naše zdravje in ob težavah začnejo z zdravljenjem na celičnem nivoju …

Veliko pričakujem od projekta človeški genom, ki lahko koristi pri preprečevanju in napovedovanju bolezni. Nanotehnologija napreduje in kmalu bo dosegla stopnjo, ki bo omogočila proizvodnjo naprav za zgodnjo diagnostiko in sistemov, ki bodo posameznikom odmerjali količino zdravila ob določenem času.

Nenazadnje pa bi na cestah čim prej rada videla »pametne« avtomobile, ki uporabljajo določeno frekvenco, na kateri se med seboj lahko »pogovarjajo« in izmenjujejo informacije o spolzkem vozišču, nesrečah, zaprtih cestah in obvozih. Evropska komisija je že zakupila določeno radijsko frekvenco za tovrstno komunikacijo med avtomobili, res pa je, da bo preteklo še nekaj let, preden se bomo lahko vozili z »govorečimi« avtomobili.

Gledam zelo različne filme, moja izbira pa je zelo odvisna od trenutnega počutja. Včasih si izberem kak »resen« film, kot je na primer Pločevinasti boben Günterja Grassa, spet drugič pa kaj veselega, bolj razvedrilnega. Med takšnimi je film Mika Leigha Kar brez skrbi (Happy-Go-Lucky), ki me vsekakor uspe nasmejati.

Vir: www.euekspres.si