Tomaž Podobnikar raziskuje na področju prostorske informatike, pri čemer ga zanima predvsem modeliranje v geografskih informacijskih sistemih (GIS). Njegovo udejstvovanje obsega GIS v raziskovalnem internetnem in interdisciplinarnem okolju, simulacije kakovosti, izdelavo in analize natančnih laserskih in manj kakovostnih planetarnih digitalnih modelov reliefa (DMR) ter pridobivanje drugih informacij, od paleo, prek zgodovinskega kulturnega, do okolja v katerem živimo.

Z lastnim pristopom integracije več kot 30 različnih podatkov je pripravil DMR Slovenije, kot državno zbirko podatkov ter izdelal več posebnih zemljevidov. Zaposlen je na ZRC SAZU, trenutno pa deluje tudi na Univerzi v Novi Gorici ter na Tehniški univerzi na Dunaju.

Ali ste imeli v osnovni šoli radi biologijo?
Da, bil mi je eden najljubših predmetov.

Se že dolgo ukvarjate z okoljsko problematiko?
Strokovno se z okoljsko problematiko ukvarjam le deloma. Kot študent sem sodeloval pri samodejni izdelavi kart/zemljevidov za načrtovanje razvoja Slovenije in z izdelavo kart onesnaženosti voda v Sloveniji. V zadnjih letih se deloma ukvarjam s preučevanjem zgodovinskih – paleo-okolij. Pri tem poskušam z analizami v prostoru odgovoriti na naslednja vprašanja: v kakšnem okolju so živeli ljudje v kameni ali bronasti dobi? Zakaj so postavili naselja tja, kamor so jih? Kakšno je bilo naravno okolje v bližini piramid na Jukatanu, preden so jih Maji začeli graditi – in po katerih kriterijih so izbirali lokacije piramid? Kako se je in se bo spreminjala gladina morja ter obalna črta? In še več, npr. kakšno je in je bilo okolje na Marsu? V zvezi s tovrstnimi analizami modeliram in simuliram naravne pojave in človekove aktivnosti v prostoru, pri čemer uporabljam digitalni model reliefa, letalske in satelitske posnetke, zgodovinske zemljevide in druge podatke ter informacije.

Dogajanje v naravi in okolju me že od nekdaj privlači. Že od majhnega so me zanimali predvsem procesi spreminjanja vremena z opazovanjem ter vpliv človeka na vreme in podnebje. Z okoljsko problematiko so me podučili starši in sem se srečaval tudi pri tabornikih, od začetka osnovne šole dalje.

Katera je, po vašem mnenju, največja pomanjkljivost navadnih hiš?
Starejše hiše (nad 80 let) so glede na tedanji način življenja zgrajene iz kamenja, ali masivne opeke, s čimer akumulirajo (zadržujejo) energijo (toploto ali hlad), poleg tega so zaradi masivnosti tudi izolativno relativno ekonomične. In še več, bivanje v takih stavbah je prijetno. Kasnejše gradnje s tanjšimi stenami in z vedno večjo uporabo betona zahtevajo več izolacije, poleg tega pa so manj zdrave za bivanje.

Glavne pomanjkljivosti »navadnih« hiš (kombinacija beton-opeka, slaba izolacija) iz polpreteklega in današnjega časa so:
- hiše so prevelike in s tem nepraktične za bivanje ter hkrati potratne;
- grajene so z železobetonom, ki je sicer konstrukcijsko varen, vendar je bivanje v takih Faradayevih »kletkah« neprijetno in tudi nezdravo; gradnja z lesom ali z obdelanim kamenjem je dokazano lahko enako varna ali celo varnejša od železobetona;
- hiše delujejo »hladno«; beton je npr. neprimerno manj prijazen na otip kot kamen ali omet iz apnene malte (ki so jo uporabljali že Rimljani in Maji), še prijetnejša pa je npr. ilovica ali les; poleg otipa je tudi sevanje hladu betona lahko neprijetno (bivanje v ilovnatem prostoru omogoča za stopnjo dve nižjo temperaturo, pa nam je zaradi sevanja enako toplo);
- lastniki takih hiš ne upoštevajo možnosti uporabe meteorne vode, dodatnih virov energije z uporabo sončne energije ali črpanja toplote iz tal ipd.;
- hiše so pogosto estetsko neprimerne za okolico in glede na tradicijo; material za gradnjo (niti malo) ne upošteva tradicije
- okolica: nepremišljeno izbrana mikrolokacija (veter, sonce, funkcionalnost, dostopnost, poplavne površine, bližina hudournih voda, nestabilna zemljina ipd.); nepremišljeno posajena drevesa: ali jih je premalo, ali pa so napačna na določenem mestu – dobro je, da npr. listavci senčijo fasado na jugu, medtem ko pozimi prepuščajo svetlobo in toploto, iglavci pa npr. na severu ščitijo ped hladnim vetrom.

Kje ste prvič slišali za ekološko hišo?
Na to vprašanje vam ne znam odgovoriti. Sem pa veliko potoval po svetu in sem predvsem v za naše pojme »zaostalih« krajih lahko videl, kako gradijo hiše. In potem živijo v njih neprimerno racionalnejše, zadovoljnejše kot večinoma mi. Čas pa gre naprej, elektriko in kanalizacijo neizogibno potrebujemo za funkcioniranje v današnji družbi. Skrbno izbrana kombinacija starih in novih znanj ter informacij omogoča optimalne rešitve pri ekoloških gradnjah današnjega časa.

Zakaj ste se odločili za gradnjo takšne hiše?

Odločitev je prišla spontano in je povezana z načinom življenja, razmišljanja, opazovanja narave, življenja.
Nekaj praktičnih zamisli o »ekološki« gradnji sem prinesel domov z raznih potovanj in bivanj v tujini. Poleg tega je načrt hiše zorel vsaj deset let. V tem času sem se učil, nabiral izkušnje, zbiral ideje. Hkrati sem lastnoročno izpopolnjeval načrt hiše, saj imam nekaj znanja o gradbeništvu in arhitekturi.

Kako je potekala gradnja vaše hiše? Katere materiale ste uporabili?
Gradnja je potekala na relativno tradicionalno-star način. Ves beton (tega sem se sicer izogibal) je bil izdelan na mestu in je vgrajen pretežno v temeljih, zidovi so opečnati, drevesa za hišni les so bila posekana v okolici hiše nekaj let prej in obdelana na mestu samem. Za notranje omete je bila uporabljena ilovica, pod v kleti je iz (naravnega) lateksa po švedskem vzoru, za izolacijo je bil uporabljen glinopor in odpadni časopisni papir, fasada je lesena in nebarvana.

Posamezne etape gradnje so potekale relativno počasi, s tem so se plemenitile ideje, vgrajen material se je stabiliziral, možno je bilo simulirati določene možnosti in navsezadnje, lažje so pritekala sredstva za gradnjo.
S premišljeno gradnjo je bilo marsikaj poenostavljeno, a zato nič slabše – prej boljše!

Ali ste tudi sami pomagali graditi?
Seveda. Če bi imel več časa bi vse izdelal sam – zaradi zanimanja za to tematiko in zaradi doseganja boljše kakovosti.

Ali imate energetsko izkaznico?
Ne, nimam energetske izkaznice stavbe. Ko sem začel graditi, še ni obstajala. Ker hiše ne nameravam prodati, je ne potrebujem. Bi pa bila ta izkaznica vsekakor določen pokazatelj temeljitosti načrtovanja in izvedbe gradnje energetsko učinkovite hiše, kakršno sem zgradil.

Ali imate v hiši električne naprave, ki so glede na porabo energije »okolju prijazne«? Kakšen pralni stroj imate?
1) V hiši nimam električnih naprav, ki bi bile »okolju prijazne«. Takih naprav dobesedno gledano ni. Pa tudi če bi uporabljale sončno energijo. Izraz »okolju prijazno« so si izmislili trgovci, da lažje prodajajo svoje, sicer ekološko sprejemljivejše proizvode. Boljši izraz bi bil »energetsko učinkovitejše naprave«. V hiši imam malo električnih naprav. Vse pa so energetsko med najsprejemljivejšimi: hladilnik, pomivalni stroj, pečica, pralni stroj, luči, računalnik (prenosnik, ki porabi malo energije). Nimam pa televizije.
Še pomembnejše kot imeti energetsko sprejemljivejše naprave, je ravnanje z njimi. Da jih torej uporabljamo le takrat, ko jih potrebujemo.

2) Imam pralni stroj Gorenje, ki je po porabi energije, vode (in detergentov) med najsprejemljivejšimi napravami. Poleg tega ni bil pripeljan od daleč, da bi s prevozom še dodatno obremenjeval okolico.

Kako prezračujete vašo hišo?
Hiše po kriterij kakršni so, ne bi mogel uvrstiti med pasivne, saj ni popolnoma zatesnjena in tako nekoliko »diha«. Posebnega prezračevalnega sistema, ki bi imel visok izkoristek, nimam. Tovrstni sistemi so šele v zadnjem času taki, da nudijo prijetno bivanje. Zračim tako, da za kratek čas odprem okna – pozimi za manj časa, saj se zrak hitreje izmenjava, poleti za dlje. Potem okna spet zaprem. S hitrim prezračevanjem ostane masivna notranjost topla (poleti pa hladna), tako da se zrak v prostorih bistveno ne ohladi (ali ogreje), poleg tega se bistveno ne spremeni tudi vlaga. Zračenje pa navsezadnje izkoristim za neobhodni stik s podaljšano notranjostjo zunanjostjo, v naravo. Po mojem mnenju je večina pasivnih hiš, kakršne gradijo danes, relativno neprijetnih za bivanje. Na bolj dodelan način prezračujem shrambo v kleti, kar opisujem pri naslednjem vprašanju

Ali imate vse prostore ogrevane?
Ne. Poleg tega niso vsi prostori ogrevani enakomerno.
Spalnice pravzaprav skorajda ni treba ogrevati, saj toplota skozi namenoma nekoliko slabšo toplotno izolacijo na lesenem stropu dnevnih prostorov prehaja v spalnico zgoraj. Za spanje je prijetnejša nižja temperatura. Pri izoliranju hiše sem se držal načela, da mora biti ta oblečena v zaščitni plašč (kožo), medtem ko so notranji prostori med seboj slabše toplotno izolirani (tu mislim predvsem na prehajanje toplote med dnevnimi prostori v pritličju na sobi v mansardi). Neogrevana je shramba v kleti, ki ima prezračevalni sistem na razliko med tlaki (višino), ki deluje samodejno brez elektrike. Skorajda neogrevani so tudi vsi drugi kletni prostori.

Imam tudi kamin z visokim izkoristkom (podobnim, kot ga imajo lončene peči), ki se je izkazal kot najpomembnejše sredstvo ogrevanja. Kurivo so drva, napravljena s sanitarno sečnjo dreves v okolici hiše. Poleg tega je gretje ob njem pozimi mnogo prijetneje, kot v prostorih, ogrevanih s centralnim ogrevanjem ali v primerjavi z življenjem v pravi pasivni hiši.
Območje gradnje hiše in s tem možnosti za lego hiše na žalost ni omogočalo uporabe toplotne črpalke ali postavitev sončnih kolektorjev, saj je hiša obrnjena proti zahodu.
Z racionalnim ogrevanjem in načinom bivanja porabim bistveno manj energije za ogrevanje kot se povprečno uporabi v primerljivih hišah.

Predvsem nas zanima, kako ravnate z vodo. Imate kakšne posebne naprave zanjo?

Imam dvojni vodovodni sistem. V primeru, da zmanjka meteorne vode, lahko ves sistem preklopim na vodovodno vodo. Uporabljam vodo iz javnega vodovoda, ki je relativno čista in pitna. Meteorno vodo zbiram v cisterni, velikosti 9 m3. To vodo filtriram mehansko z doma narejenim filtrom, katerega osnova je stari boben pralnega stroja, osnova pa kremenčev pesek. Črpanje vode poteka s hidroforjem (črpalko). Meteorno vodo uporabljam za izplakovaje stranišč in pisoarja, na enem izmed umivalnikov, za pralni stroj ter za vodo zunaj hiše. Ker je voda mehka, potrebujem za pranje manj pralnih sredstev, mehčalca pa sploh ne.

Ali zajemate in uporabljate deževnico?
Da (obrazloženo v sklopu prejšnjega vprašanja)

Ali v vašem gospodinjstvu večkrat uporabite isto vodo?
Da in ne. Voda, ki ne vsebuje odplak, npr. detergentov – kot je zunanja voda, steče v naravo in s tem hkrati zaliva del vrta. Načeloma imam tako racionalno porabo vode (tudi na račun dvostopenjskih pip), da je ni treba večkrat uporabljati. Pomenljivo je tudi to, da če pri kuhi uporabljamo veliko vode, jo lahko pozimi nekaj časa po kuhanju pustimo na štedilniku in s tem nekoliko prispevamo k ogrevanju prostora.

Ali imate v straniščnih kotličkih pitno ali meteorsko vodo?
Imam in uporabljam meteorsko vodo.

Ali imate doma kopalno kad ali tuš? Zakaj ste se odločili za kad oz. za tuš?
Imam kombinacijo kopalna kad-tuš kabina. Hitro tuširanje naj bi bilo racionalnejše od kopanja v kadi. Vendar ni čisto tako. Kopam se sicer redko, največkrat pozimi. Vendar v tem primeru toplo vodo po kopanju obdržim v kadi za čez noč. To omogoča akumulacijo toplote, saj obdrži kopalnica relativno visoko temperaturo vsaj še čez noč, poleg tega tudi poviša vlago na prijazno raven.

Na kakšen način ločujete odpadke?
Tako kot jih je možno glede na obstoječe zabojnike in možnosti reciklaže.
Organski odpadki seveda ostanejo pri hiši.
Sicer imam izjemno malo odpadkov. Z nakupovanjem živil, ki niso pakirana ter z racionalno nabavo in uporabo, imam tudi za nekajkrat manj odpadkov kot povprečna slovenska družina.

Koliko časa že živite v tej hiši?
Od leta 2005. Trenutno nekaj manj, saj veliko delujem na Dunaju.

Ali te hiše pripomorejo k zaščiti zdravja? In če ja, na kakšen način?
V primerjavi s klasično grajenimi hišami, je uporabljenih veliko tradicionalnih, preizkušenih naravnih materialov. Izpostavim naj naslednje rešitve:
- lesen strop
- stene v kopalnici so ometane in prebarvane z lateks barvo (ni hladnih ploščic)
- ometi so iz ilovice (iz blata); na stenah ni ostrih robov, vse je zaokroženo; ilovica ohranja oz. regulira raven vlage v prostorih
- les ni barvan, če pa že je pri tem uporabljeno laneno olje in vosek
- okenske police so lesene
- tlaki v shrambi in drvarnici so iz do 100 let starih opečnih zidakov, pridobljenih iz starih stavb
- v spalnici ni električnih naprav, poleg tega je električna napeljava le tam, kjer je nuno potrebna
- zunanjost hiše je oblikovana karseda naravno: ni niti kamnitih, še manj pa betonskih škarp, ampak zelene brežine (to je bolj estetsko, prijetnejša je klima, bolj je praktično, in nenazadnje se ob padcu manj potolčeš), le na najstrmejših delih so postavljeni odsluženi železniški pragovi
- nenazadnje je pomembno tudi: estetski videz hiše, ureditve; prst, ki je okoli hiše, je bila v celoti shranjena pri gradnji in potem uporabljena (ni pripeljana od drugod, kar bi lahko omogočilo rast t. i. invazivnih rastlin ali pa bi lahko vsebovala npr. pesticide), skrbno izbrana lega hiše glede na zmožnosti, izogibanje prekomernemu osvetljevanju okolice hiše, skrbno načrtovani notranji prostori in še kaj.

Ali bi še želeli kakšno stvar izboljšati v vaši hiši?
Seveda!
Najprej napake, ki so ostale za izvajalci. Pa naj gre tu kljub skrbnemu načrtovanju in kontroli za toplotne mostove, za napake v instalacijah ogrevanja ali pa v slabi kakovosti nekaterih vrat.
Izboljšave: v funkcionalnem, ekološkem in estetskem smislu izvajam ob priložnostih glede na dane pogoje lege hiše in seveda finančne zahteve. Izboljšave prihajajo s pridobivanjem znanja in z novimi tehnološkimi rešitvami in možnostmi. Hiša mora živeti s časom, čeprav na svoj način upošteva v preteklosti nakopičeno znanje in izkušnje.

Se poklicno tudi ukvarjate z gradnjo ekoloških hiš?
Ne.

Ali imate kakšna predavanja o gradnji ekoloških hiš?
Do sedaj jih še nisem imel.

Ali ste kdaj sodelovali v kakšnem ekološkem projektu? Za kaj ste se zavzemali?
S simulacijo gladine morja in obalne črte ob slovenski obali sem sodeloval pri nastanku cikla multimedijskih predavanj Umanotere z naslovom Podnebno sporočilo. Na podoben način sodelujem tudi pri nastanku izobraževalnih oddaj za osnovne in srednje šole. Občasno sodelujem tudi z društvom Slovenski e-forum (e = ekološki). Sodelujem tudi pri nastanku Geopedie, ki vsebuje okoljske podatke. Strokovno sem raziskoval spremembe površja Zemlje z uporabo digitalnega modela reliefa in pri tem ugotovil, da so daleč najvidnejše (okolju neprijazne) spremembe zadnjih let avtoceste, kamnolomi, odlagališča odpadkov, industrijske cone, smučišča ipd. Ukvarjam se tudi s simulacijo preteklih (paleo-)pokrajin in sprememb okolja. S tem v zvezi sem sodeloval pri nastanku filma Narava in mesto, ki ga predvajajo v Mestnem muzeju Ljubljana. Poleg tega sem »krivec«, da marsikateri moj znanec biva v ekološko prijaznejšem bivalnem okolju. Moje delovanje je v smislu ekologije bolj posredno kot neposredno, vendar menim, da s tem še bolj vplivam na čistejše okoljem kot pa če bi npr. gradil ekološke hiše.
Iz vsega tega lahko sklepate, za kaj sem se zavzemal in se zavzemam.

Naj na kratko povzamem, kar mi je pomembno v povezavi z energetsko varčno hišo (pa čeprav je morda marsikaj paradoksalno):

• naravo ne rešuje samo dejstvo, da zgradimo ali živimo v energetsko varčni hiši; tudi živeti moramo varčno (ekološko);
• izdelava električnega avtomobila morda ni sprejemljiva za okolje, če je njegova izdelava petkrat dražja in energetsko zapravljivejša od izdelave običajnega avta; in če poleg tega avta niti ne uporabljamo ali pa ga kmalu zamenjamo za novega, nismo s tem okolju prav nič prizanesli;
• podobno kot velja za avto, velja tudi za hišo – pretirana udobnost ni energetsko-ekološko sprejemljiva; kaj nam pomaga gradnja pasivne hiše, če pa je ta prevelika in smo vanjo vgradili drage materiale, za katere smo porabili veliko energije?; s čim smo pridobili z nizkoenergetsko gradnjo, če pa ustvarjamo nezdravo okolje in potem v njem živimo?
• potrošniška miselnost, ki nam jo vtepajo v glavo na vsakem koraku in s katero spodbujamo opevano gospodarsko rast, je za okolje pogubna; ali ne bi bilo racionalnejše merilo napredka družbe indeks sreče in veselja (kakovost, kvaliteta) = stanovanja, ki so energetsko varčnejša in prijaznejša stanovalcem, ne pa proizvodnja (količina, kvantiteta) = masovna gradnja stanovanj za prodajo, ne pa za življenje v njih?
• treba je premišljevati in delovati celovito ter dolgoročno, se pri tem tudi kaj naučiti iz napak pogubljenih civilizacij (majevska civilizacija je med drugim propadla tudi zato, ker so z nepremišljenim izsekavanjem gozda na Jukatanu, spremenili podnebje na tem polotoku)
• poenostaviti si bivanje je pomembno za bodočnost naše civilizacije, vendar to ni enostavna naloga (poenostavljanje ni enostavno)

P.S. Moji nizkoenergetski odgovori na vaša eko-vprašanja niso mišljena za natis na papirju. Razen v primeru, če bi vsaj za ščepec prispevali k povečanju zavesti za naše racionalnejše obnašanje do našega okolja, ki so nam ga posodili otroci J

Tomaž Podobnikar
Fotografija: Tina Deu