Zdelo se mi je,
da živim v grozdu,
ki čaka jesen.

Počutim se,
kot bi me senca
trtnega lista varovala,
da ljubezen ptice
do mezenja
ne izkljuva grozdu obraz.

Brez navzočnosti lista
ne bi mogle jagode shraniti
zmehčane vode in ognja
in toliko cvetlic, čebel
in metuljev v svoj spomin.

Jagoda se je stisnila
in premerila listu barvo.
Ko ju ločijo roke,
izpolnita želji po združitvi
in se zbistrita v vinu,
ker drugi ne znajo
tako čutiti zlatorumene.

www.tatjana-malec.si