Saj sem vendar hotel samo poizkusiti, da bi živel tisto, kar je hotelo iz mene samo po sebi. Zakaj je bilo to tako strašno težko?
(Hermann Hesse, DEMIAN)

December je čas hrepenenj. Neljubljeni hrepeni po ljubezni, lačni po hrani, bolni po zdravju, revež po denarju, Hessejev Demian po potovanju v Jutrovo deželo. Potovanje jutranje zarje se v Zgodbah iz Narnije zgodi v peti knjigi z enakim naslovom. A prej se mora zgoditi še mnogokaj.

V tretji knjigi Konj in njegov fantič živi deček Šasta v deželi Kalormen in sluti, da njegov oče ni pravi oče. To slutnjo mu potrdi govoreči konj Bri, ki fantiču odpre oči in ga na svojem hrbtu odnese proti Narniji. Zakaj je fantič ušel iz varnega, čeravno neprijetnega doma? Slutnja, da ni od tu, je v njem prebudila hrepenenje po deželi, ki jo je poznal le iz zgodb. Silno si je želel oditi prek gora, ki mejijo na Pradeželo. Ni si dal dvakrat reči, jadrno je zajahal konja, čeprav ni še nikoli jahal, in ušel.

Jahanja ga je sproti učil konj sam, kar je obema povzročalo nemalo bolečin in muk, poznanih vsakemu iskalcu. Iskalec ne ve, kam pot vodi, in ne, kako naj po njej hodi. Gre za pot v tujstvo, pravi Jan van Rijckenborgh. Le hrepenenje lahko človeka spravi na pot, kjer ob vseh novostih mukoma pritrjuje Sokratovemu spoznanju: Samo to vem, da nič ne vem. Hoje po poti se uči sproti, edina stalnica je sprememba.

Kaspijan postane vladar Pradežele, kjer se je rodil kot prestolonaslednik in od koder so ga ugrabili zaradi prerokbe, da bo nekega dne odrešil deželo. Je tudi iskalec tak izgubljeni sin kot deček Šasta? Poklican, da odreši deželo, iz katere resnično izhaja in kjer domuje njegov pravi oče?

V Stari zavezi je očak Izraela, Abraham, poklican iz kanaanske dežele, da bi namnožil Božje ljudstvo, Mojzes pa tisti, ki Božje ljudstvo popelje v obljubljeno, kanaansko deželo. Božje ljudstvo, ki simbolizira iskalce resnice in ljubezni, v Egiptu trpi in hrepeni po odrešitvi. Mojzes ga vodi preko Rdečega morja v puščavo in ga po dolgem tavanju vrne v obljubljeno deželo, čeprav sam vanjo nikoli ne vstopi. Vrne se tja, od koder je bil prišel. Tudi konj popelje fantiča preko puščave v Pradeželo, a sam vanjo nikoli ne vstopi. Vrne se v Narnijo, od koder je bil prišel. A kaj Narnija sploh pomeni? Spis O levu, čarovnici in omari razkrije, da je to svet, v kakršnem bi morali živeti, da bi se v njem uresničeval Božji načrt.

Izvorna Narnija stoji na štirih stebrih kozmičnega reda, nujnih za izvrševanje Božjega načrta. O teh temeljih govorijo Vede, Upanišade (Aurobindo: Človeški ciklus) in Platonova Država. Četvero temeljev v Narniji predstavljajo sestri, Evini hčeri, in brata, Adamova sinova. Iz sveta bratstva pošilja lev Aslan v svet – v Narnijo, ločeno od Božjega načrta – svoje odposlance, da bi ostvarili skupnost, živečo na temelju štirih stebrov kozmičnega reda. Odposlanci in iskalci, povezani v skupnost, živijo in delujejo med nami, vendar jih ne opazimo, kot tudi bunkeljni v Harryju Potterju ne zaznavajo čarovnikov.

Čarovniška šola Bradavičarka, ki stoji na štirih stebrih, štirih stolpih, dijaških domovih, se je izneverila svojemu izvoru in namenu. V enem od domov več ne živijo čisti, temveč čistuni, ki želijo vse ostale odstraniti iz šole in iz čarovniškega sveta. Pod modrim vodstvom šolskega ravnatelja pomagajo Harry in njegovi prijatelji šoli do katarze, očiščenja, prenove. Ravnatelj jih vodi do roba očiščenja, v obljubljeno deželo, a sam vanjo ne vstopi, saj tik pred tem zapusti snovno telo. Učenci sami opravijo delo in postanejo predavatelji na šoli, ki zopet temelji na izvornih načelih.

Kdo je Harry Potter in kaj nam sporoča njegova epopeja? Potter je v angleščini lončar, izdelovalec ali prinašalec lonca, keliha, grala. Termin harry se v slovarju pojavi tudi v frazi to harry hell, spustiti se v pekel. Torej prinašalec grala, ki se spušča v pekel. Zato da bi sinove in hčere, ki so zavili na stranpota in sedaj spijo v omami čutov in gonov, ponovno prebudil in jih popeljal k njihovi prvotni določenosti. In sporočilo zgodbe? Bratstvo je ustanovilo novo skupnost, novo šolo, ki temelji na štirih izvornih načelih kozmičnega reda. Harry Potter nagovarja tiste, ki kot on trpe ujeti v bunkeljskem svetu in jim s svojim vzorom pokaže, kako spet postati čarovnik, prebujeni, čisti človek, ponovno povezan z virom.

Mar je danes mogoče živeti po načelih kozmičnega reda? V preteklosti so mnoge skupnosti (rožni križarji, katari, bogomili, eseni) živele po načelih, ki jih Platon natančno opiše v svoji Državi. Tudi danes obstaja takšna skupnost iskalcev in romarjev, ki hrepenijo po povezavi z izvornim svetom. Da jih najdemo, je potrebno storiti, kar je storil Hesse. Postal je Demian in se odpravil na potovanje v Jutrovo deželo, lahko pa postanemo princ Kaspijan in se podamo na popotovanje jutranje zarje.

Jan van Rijckenborgh pravi v prvi knjigi Izvorna gnoza Egipta takole: Le kdor zmore dvigniti zavest v srce, premaga svoje naravne nagone. Njegov astralni jaz dobi svoje mesto v svetišču srca in šele takrat vidi svet takšen, kakršen dejansko je. Tedaj se v astralnem jazu pojavi nova želja, hrepenenje po pravi, prvinski osvoboditvi, ki se v svetem jeziku imenuje "hrepenenje po odrešitvi". Šele tovrstno hrepenenje odpre človekovo srce za gnozo [spoznanje], za svetlobo svetega grala, šele takrat govorimo o dotaknjenosti vrtnice srca. Tedaj stoji učenec pred vrati povsem novega življenja. Tja ga ja pripeljalo hrepenenje po odrešitvi, ki se je rodilo potem, ko se je astralna zavest premestila v srce.

Potovanje dečka Šaste v Pradeželo, potovanje Božjega ljudstva v obljubljeno deželo pomeni dvigovanje astralne zavesti v srce (astralna zavest so želje in hotenja). V človekovi biti se potem rodi nova zavest, ki uzre umazanost srca. V Narniji se rodi princ Kaspijan, v Judeji Janez Krstnik, v bunkeljskem svetu Harry Potter.

V četrti knjigi o Narniji odrašča princ Kaspijan, prestolonaslednik, ob zgodbah o resnični, izvorni Narniji. Odraslemu začno streči po življenju, zato ob pomoči svojega učitelja zbeži in se skrije globoko v gozd, kjer se sreča s prvotnimi prebivalci, resničnimi Narnijci. Od njih in od učitelja izve, da on sploh ni Narnijec, temveč Telmarinec, deseti prestolonaslednik zavojevalca Narnije. Kaspijan se odpove nasledstvu in organizira upor, da bi Narnijcem ponovno vrnil Narnijo. Upor spodleti in Kaspijan iz obupa zatrobi v rog kraljice Suzane. Rog, ki simbolizira hrepenenje, klic na pomoč, dobi od učitelja in od bratstva prikliče pomoč. Iskalec mora torej delovati, kot mu narekuje bratstvo, da bi na plano privrele vse njegove lastnosti, nabrane skozi neštete utelesitve. Lastnosti simbolizirajo vojščaki, ki jih Aslan nažene v vodo in odplavi oz. očisti. Iskalec doživi krst, srce je naposled čisto, ego odplavljen, on sam pa popolnoma spremenjen. V Bibliji se Janez Krstnik umakne Jezusu, ki pride prek Jordana; Kaspijan se umakne Aslanu, ki na drugem bregu reke očisti deželo, tako kot Jezus očisti Judejo. Takrat bolni ozdravijo, slepi spregledajo, hromi shodijo, mrtvi vstanejo. Tudi Harry Potter prejme kamen modrosti zaradi svoje čistosti in svet očisti zla.

Na koncu zaupa Aslan Kaspijanu dve skrivnosti: da on, Kaspijan, pripada ljudstvu iz sveta bratstva, ki je pozabilo na svoje korenine in izpridilo Narnijo, in da se Peter in Suzana ne bosta več vrnila v Narnijo. Odposlanci imajo namreč lastno razvojno pot in se nekega dne nehajo vračati v padli svet. Ko Aslan ljudstvu Telmarincev pove, kdo so, in jih pozove, naj se vrnejo v svet bratstva, velika večina poziv zavrne. Iskalec stoji na razpotju: bo sprejel klic svojega notranjega Aslana in sledil bratstvu v kraljestvo, ki ni od tega sveta, ali pa se bo s Kaspijanom odpravil na popotovanje jutranje zarje? Kdor se ne odloči, mu bo jutranja zarja zasvetila šele takrat, ko se bo in ko bo začel sodelovati s tokovi odrešitve. Dotlej pa bo krožil po dosedanjih poteh med kozmičnimi dnevi in nočmi, ki trajajo samo nepredstavljivo dolgo.

http://www.lectoriumrosicrucianum.org/slovenia/index.htm