Leto 2009 bo pri kandidaturi Maribora za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012 eno ključnih, saj naj bi Svet EU še v prvi polovici leta o tem sprejel dokončno odločitev. Kot je v pogovoru za STA dejal vodja začasnega sekretariata EPK 2012 Vladimir Rukavina, gre za formalnost, saj so že novembra na predstavitvi dobili zeleno luč izbirne komisije.

Mariborska kandidatura je "preizkus" v Bruslju sicer prestala šele v drugem poskusu, potem ko je bil sprva predlagani program po mnenju komisije preobsežen. Tudi iz tega razloga je bil kmalu zatem ustanovljen začasni sekretariat za EPK 2012, ki ga vodi prvi mož Narodnega doma Maribor. Po njegovem mnenju so zaradi ponovljene predstavitve izgubili nekaj dragocenega časa pri formalizaciji nekaterih dejanj glede projekta.

Rukavina meni, da je v naslednjem obdobju ključno dejanje formiranje profesionalne organizacije, ki bo vodila projekt, kar naj bi se zgodilo do marca. "V okviru te organizacije bo stekla tudi evalvacija predvidenih programov in bo vzpostavljen sistem sofinanciranja ter uvrščanja programov v EPK 2012. Druga zgodba, ki je najpomembnejša zaradi časovne bližine dogodka, pa je zasnova in izvedba novih investicij. Aktivnosti potekajo in Mestna občina Maribor naj bi jih javnosti predstavila do konca tega meseca," je dejal Rukavina.

Prvi mož sekretariata je povedal, da je bil nabor programov EPK izveden ob vložitvi kandidature, pri drugem zagovoru pa so ga razdelili v 16 sklopov. O številu dogodkov bi v tem trenutku po njegovih besedah še težko govorili, program in nastali operativni stroški pa ostajajo v dogovorjeni in od države ter sodelujočih mest potrjeni višini 57 milijonov evrov. Za investicije vseh partnerjev je do konca leta 2012 predvidenih 143 milijonov evrov. Kot je dejal, bo sicer več o programu znanega, ko bodo imenovani še programski koordinatorji posameznih področij in opravljena ponovna javna razprava.

Konec lanskega leta je zaznamoval tudi spor okoli financiranja Festivala Maribor skozi proračunska sredstva, namenjena za EPK. Rukavina še vedno vztraja pri trditvi, da je občina namenila sredstva za festival kot investicijo v enega, tudi po mnenju izbirne komisije, najpomembnejših in temeljnih programov EPK. Po njegovih besedah je bil sekretariat s potekom dejavnosti seznanjen na zadnji seji in je na podlagi dejstev sprejel pozitivno stališče.

Nekateri mariborski kulturni ustvarjalci, celo člani sekretariata, kljub njegovim trditvam, da pri financiranju festivala ni bilo nič spornega, javno opozarjajo na "stranpoti mariborske kulture", spet drugim se zmanjšujejo proračunska sredstva za njihovo delovanje, vse skupaj pa ustvarja negativno klimo pri nastajanju projekta. Na vprašanje, ali bodo v kratkem vendarle sedli skupaj in si nalili čistega vina, je Rukavina odvrnil, da so to že storili.

Vprašanje pa je po njegovem mnenju le v tem, ali hoče kdo tej resnici prisluhniti ali pa zanalašč ali zaradi dejanskega nerazumevanja meša stvari. Kot je dejal, je eno normalno delovanje mariborske kulture, ki ni direktno povezano z EPK in pri katerem je sam ves čas podpiral mnenje, da se financiranje posameznih subjektov poveča, da bodo ustvarjalci lahko bolj sproščeno razmišljali o projektih EPK, drugo pa so projekti EPK sami.

"Povečanje sredstev na postavki EPK za Festival Maribor in kulturno izobraževalno središče ter Art kamp ni v nobenem primeru odvzelo sredstev ustvarjalcem za redne programe, ta denar je pomenil dodatna sredstva v okviru EPK in vsi ti programi so bili navedeni in verificirani že v prijavi za Bruselj. Verjetno se bo v proračunu za leto 2009 znašlo še več takšnih programov, ki bodo potrebovali finančno vzpodbudo, to tematiko bo na prvi letošnji seji obravnaval tudi sekretariat," je pojasnil Rukavina. Poudaril je, da razen navedenih programov v letu 2008 v odnosu do občine ni bilo izkazanih drugih potreb, ki neposredno zadevajo EPK, česar pa pri rednih programih prikrajšani izvajalci nočejo razumeti.

Sicer pa so tudi na nedavnem srečanju z novo ministrico za kulturo potrdili, da je EPK 2012 vseslovenski projekt. "Enako ga vidi ministrica s svojo ekipo, enako mnenje mi je že v poletnih mesecih izrazil sedanji predsednik vlade. Ker ne gre samo za kulturni projekt, temveč je njegova vrednost predvsem narodno-gospodarska, vidim še posebej v časih prihajajoče krize v tem projektu nekakšen 'new deal', ki bi lahko bil eden od temeljnih momentov, s pomočjo katerega bomo to krizo lažje prebrodili," je še poudaril Rukavina.

Vir: www.mtaj.si