Lansko leto je v Sloveniji pustilo kar nekaj posledic, saj so neurja s točo uničevala pridelek in strehe. Vreme pa je huje prizadelo predvsem Mjanmar in Haiti. Leto se je začelo s pravilno napovedjo, da bo temperatura ozračja nekoliko nižja od zadnjih let, saj se je zdaj izkazalo, da je bilo leto 2008 najhladnejše v tem desetletju.

Medtem ko so si v Nemčiji in na Kitajskem že na začetku leta začeli prizadevati za čistejše okolje – prvi z uvedbo t. i. okoljevarstvenih con v mestih in s prepovedjo vožnje po središčih za vozila z največjimi izpusti škodljivih snovi, drugi pa s prepovedjo uporabe brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah –, smo se v Jadranskem morju bali ekološke katastrofe, ki bi jo lahko povzročila goreča turška ladja pred hrvaško obalo. Ladjo so po pregovarjanjih in dogovarjanjih nato le varno spravili do Tržaškega zaliva, za sabo pa ni pustila posledic.

Nova znanka slovenskih ljubiteljev risov
Bolj nas je razveselila mlada samica risa, ki so jo raziskovalci Oddelka za biologijo in društva Dinaricum ujeli na področju Snežnika. Na ozemlju Slovenije namreč živi le okoli 20 risov, čeprav so tukaj navzoči že od ledene dobe naprej, zato je vsak nov član risje »družine«, ki ga raziskovalci odkrijejo, toliko pomembnejši. Društvo je med predlogi naših bralcev mladi risi izbralo tudi ime – zdaj jo poznajo kot Snežko.

Močno vetrovi so hitro začeli pustošiti obličje Zemlje
In že se je svet začel spopadati z vremenskimi nevšečnostmi, v katerih vsako leto izgubi življenje veliko ljudi. V februarskem divjanju tornadov na jugu ZDA je umrlo 45 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Najhuje je bilo v zveznih državah Arkansas, Tennessee, Kentucky, Misisipi in Alabama.

Marca je orkan Emma prizadel Evropo. Divjal je po Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah ter zahteval 13 življenj. V Nemčiji je umrlo 5 ljudi, v Avstriji 4, po dva človeka pa sta umrla na Češkem in Poljskem. Emma je v Wendelsteinu v Nemčiji dosegla hitrost kar 222 kilometrov na uro.

Vodni tornadi v okolici Dubrovnika so prizadeli Hrvaško, drugod po Evropi pa so opažali nenavadne vremenske pojave. Nizozemci so preživeli najhladnejšo veliko noč v zadnjih 46 letih, saj so se temperature spustile tudi do minus sedem stopinj Celzija. V Sloveniji je med velikonočnimi prazniki največ snega zapadlo na Dolenjskem in v Beli krajini. Viharno vreme pa je zajelo Grčijo in Makedonijo, kjer je en človek umrl.

Katastrofa v Mjanmaru
Maja je vreme močno prizadelo Mjanmar, kjer je število žrtev iklona Nargisa strmo naraščalo iz minute v minuto. Po uradnih podatkih mjanmarskih oblasti je v divjanju ciklona umrlo okoli 23.000 ljudi, medtem ko so ameriške oblasti zatrjevale, da se je število žrtev povzpelo nad 100.000. Vzrok tako različnim podatkom je situacija v tej azijski državi, kjer vojaška hunta najprej ni dovolila prihoda tuje pomoči, nato pa so humanitarni delavci prizadetemu prebivalstvu, ki je bilo brez vsega, lahko pomagali le v omejenem obsegu.

Nesrečna pomlad za slovenske čebele
Slovenski čebelarji pa so v tem času živčno iskali vzrok za velik pomor njihovih čebel. Zaradi alarmantne situacije so se sešli predstavniki kmetijskega ministrstva, Nacionalnega veterinarskega inštituta, Kmetijsko gozdarske zbornice in Čebelarske zveze, izsledki analiz pa so pokazali, da so čebele umirale zaradi onesnaženosti polja ogrščice, nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev ter neprimernega časa škropljenja poljščin. Kmetijsko ministrstvo je zato prepovedalo uporabo nekaterih škropiv.

Toča je bila skoraj stalnica
Junija pa se je v Sloveniji začelo, kot se je izkazalo pozneje, pravo obdobje toče. Najprej je toča pustošila po Pomurju in poškodovala poljščine tamkajšnjih kmetov. Slaba dva tedna zatem je vreme zagodlo v Posavju in se nato znova zneslo nad vzhodnim predelom države. Toči se je pridružil tudi močan veter, ki je podiral drevje, električno napeljavo in odkrival strehe.

Vzhodna Slovenija je bila na udaru tudi julija. Že začetek meseca ni kazal spodbudne podobe, saj je v okolici Semiča padala toča v debelini oreha. Teden se je komaj dobro iztekel, ko se je močan veter ponovil. Tokrat je bilo najhuje na območju Medvod in Brnika, veter pa je divjal tudi nad širšim območjem Maribora in v Pomurju. 330 hiš je ostalo brez strehe, toča je prizadela zahod države.

Vremenske nevšečnosti niso ponehale niti avgusta. Neurje z vetrom in ponekod tudi točo je že takoj na začetku meseca zajelo del Dolenjske in Posavja. Čez nekaj dni jih je skupila tudi osrednja Slovenija. Čez Ljubljano so šle kar tri različne nevihtne celice, zaradi česar je toča padala vsakih nekaj minut, močan naliv s točo pa je zajel tudi nekatere dele Dolenjske.

Ko so se razmere umirile in je bilo mogoče pregledati škodo, so najslabšo podobo kazale občine Brezovica, Ilirska Bistrica in Hrpelje - Kozina. Samo v Ilirski Bistrici je bilo poškodovanih 350 stanovanjskih hiš in približno 100 gospodarskih objektov.

Najhuje je bilo avgusta
Videti je bilo, kot da se je slabo vreme kar zasidralo nad majhno deželico pod Alpami, saj se je že čez natanko teden dni zneslo nad Podravjem in Pomurjem. Tokrat so bile posledice resnično katastrofalne, saj je bilo poškodovanih več kot 3.000 objektov. Na teren se je odpravila tudi vlada, čas za čim učinkovitejšo pomoč pa je bil kratek, saj obeti niso kazali sončnih dni.

Tedenski interval se je ponovno ponovil, toča pa je oklestila še polja in vinograde v okolici Kamnika, osrednji in vzhodni Sloveniji. Še preden je prebivalcem prizadetih območij uspelo začasno prekriti uničene strehe, so državo spet zajele nevihte z močnim dežjem in vetrom. V Podravju je odkrilo nekaj streh, ki od prejšnjega neurja še niso bile popravljene, padala je seveda tudi toča.

Ameriko je strašil Gustav
Nato so se razmere v Sloveniji vendarle umirile. September je prinesel olajšanje pri nas, čez lužo pa so ljudje začeli trepetati pred orkanom Gustavom. V Dominikanski republiki in na Haitiju je namreč zahteval 67 žrtev, več kot 6.000 ljudi je moralo zapustiti domove. Gustav se je hitro približeval obali Amerike in med prebivalci povzročil pravo paniko. V strahu pred njim je namreč domove zapustilo dva milijona Američanov, Gustav pa je ob prihodu na obalo Louisiane oslabel.

Haitiju ni bilo prizanešeno
Medtem ko so Američani pričakovali Gustava, so se v Atlantskem oceanu krepile tri nevihte, Hanna, Ike in Josephine, ki bi lahko postale orkani. Hanna je divjala po Bahamih, Kubi in Puerto Ricu, kjer je zahtevala najmanj 19 žrtev. Še slabše jo je odnesel Haiti, saj je orkan Hanna zahteval kar 136 žrtev, poplave pa so ogrožale 600.000 ljudi.

Povečano število orkanov je sprožilo različne študije. Ameriška univerza na Floridi je vzrok pripisala globalnemu segrevanju, zaradi katerega se ogrevajo tudi oceani. Zaradi segrevanja vode imajo ti na razpolago več energije, ta pa se sprošča v obliki orkanskih vetrov.

Nad okolijske krize na različne načine
Za boljše razumevanje površja Zemlje, ozračja in oceanov si prizadeva tudi Evropa, ki je vzpostavila projekt za spremljanje okolja in varnosti. Projekt Kopernikus se izvaja v partnerstvu med EU-jem in Evropsko vesoljsko agencijo, z njegovo pomočjo pa naj bi se v Uniji bolje spoprijeli z okolijskimi in varnostnimi krizami.

Varovanju okolja se posveča tudi Slovenija in skladno s temi prizadevanji je okolijsko ministrstvo oktobra predstavilo pravilnika, po katerem bo dovoljena le gradnja stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb, ki bodo porabile dvakrat manj energije kot zdaj. Glavna novost je ta, da se uvaja obvezna raba obnovljivih virov energije.

Arktika še nikoli toplejša
Podnebje se namreč vidno spreminja. Temperature na Arktiki so na primer dosegle zgodovinski maksimum, saj so bile v začetku septembra za 5 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje je ob tem opozorila, da prav nadaljnje segrevanje Arktike kaže na dramatične učinke podnebnih sprememb.

Pred naravo pa se je težko obvarovati. To so občutili tudi hollywoodski zvezdniki, ko je močan požar divjal po prestižnem delu Kalifornije in ogrožal njihove domove, guverner Arnold Schwarzenegger pa je razglasil celo izredne razmere. Medtem ko so se v ameriški zvezni državi bojevali z vročino, je Slovenijo pobelil prvi sneg in kot vsako leto povzročil zastoje na cestah.

Morje doseglo dva ekstrema
Obali so bile nevšečnosti zasneženih prometnic prihranjene, a jih je neprijetno presenetilo morje. Zaradi močnega dežja, visoke plime in južnega vetra se je gladina morja na začetku decembra namreč tako zvišala, da je poplavila dele mest ob obali. O poplavah so poročali tudi s hrvaške obale, gladina morja pa je bila za več kot meter in pol višja od običajne tudi v Benetkah.

Zanimiv pa je tudi podatek, da smo v enem letu doživeli dva ekstrema morja – februarja so imeli rekordno oseko, saj se je morska gladina spustila za dober meter pod dolgoletno povprečje (60 centimetrov pod t. i. hidrografsko ničlo), decembra pa je morje podrlo še en rekord in naraslo najvišje v zadnjih 40 letih.

Deževen december
Da je voda res mogočna sila, se je pokazalo dober teden pozneje, ko je obilno deževje v notranjosti države povzročilo naraščanje rek, ki so na nekaterih območjih tudi prestopile bregove in za sabo pustile posledice. Prvo polovico decembra 2008 si bomo tako v Sloveniji zapomnili po dolgotrajnem deževju, letošnji božič pa ne bo pravljično zasnežen, ampak suh in morda sončen.

Ana Svenšek

Vir: rtvslo.si