V 1. delu smo izvedeli, s katerim namenom je bila po arabskem zgodovinopisju zgrajena Sfinga, sedaj pa se bomo v veliki meri posvetili prav njej.

Stare arabske legende čuvajo tradicijo o gradnji čudnih kamnitih čuvajev, ki naj bi čuvali piramide. V sodobni literaturi se na njih le redko spominjajo. Eden vidnejših ljudi, ki je pisal o njih, je bil tudi Gaston Maspero, egiptolog in glavni direktor Egipčanske uprave za starine iz preloma 19. na 20. stoletje. O tem je zapisal:
"Kralj Saurid Ibn Salhouk, je potem, ko je v dveh novih piramidah shranil telesa prejšnjih kraljev, prerokov (verjetno svečenikov) in idolov, v nameri, da jih ohrani pred potopom, postavil za vsako piramido po enega čuvarja." ( Gaston Maspero, Historie Egyptienne, prevod Maguirea, okrog 1901, str.107)

Kasnejši raziskovalci so te čuvarje enačili s strašnimi troglavimi psi iz grške mitologije, Kerberi.
Profesor Maspero je o tem še detaljneje zapisal tole:
"Čuvar vzhodne piramide (Velika piramida) je bil črno-beli kamniti idol, ki je sedel na prestolu z obema na široko odprtima očesoma; zraven se je nahajala helebarda. Če bi kateri nesrečni vsiljivec zagledal helebardo, bi na mestu zaslišal gromovniški hrup, zaradi česar bi mu srce kmalu zastalo in hitro bi nastopila smrt. Tam je bil tudi duh, čigar dolžnost je bila, da služi čuvaru, vendar se nanj ni nikoli obračal z besedami. Čuvar zahodne piramide (predpotopna, ki je ni več), je bil idol iz težkega rdečega kamna, ki je v roki držal helebardo, a na glavi je imel zvito kačo, ki bi napadla vsakogar, ki bi se približal, se obvila okrog vratu in ga usmrtila na licu mesta. Tu je bil tudi duh, ki mu je služil, ta je bil grd in spačen. Mali idol iz jasnega (prozornega) kamna je bil čuvar tretje piramide; fasciniral bi vsakega, ki bi ga opazil in bi privlačil ljudi na ta način, da bi oni ali umrli ali bi se jim zmešalo. Ravno tako kot ona dva idola, je imel tudi ta svojega podložnega duha." ( Gaston Maspero, The Destruction of Man, okrog 1898, zvezek 1, str. 2)

O teh idolih je pisal tudi manj znani egiptolog iz 14. stoletja po imenu Soyuti, ki je zapisal, da je kralj Saurid postavil te čuvare, "da to področje ščiti pred prodiranjem puščavskega peska". Prav tako piše o duhovih, za katere pravi, da imajo funkcijo straženja blaga in predmetov v njegovih piramidah. (iz rokopisa 660 in 780 v Urijevem katalogu, knjižnica Bodleian)

Vrnimo se k napisom, ki so bili na zunanji strani piramide. Ti naj bi bili po arabskih legendah prvotni izvor izrednega znanja iz gornjih sfer, kar je bil verjetno eden od glavnih razlogov, da se jo postavi. Tudi zapisi davnih misterijskih šol govorijo, da je bila postavljena s tem namenom in tudi za vlogo svetišča ( Dvorane iniciacije) za čas po potopu, za katerega so Inicirani vedeli, da je blizu.
To tezo potrjuje že prej naveden Herodot, ki piše o školjkah na vrhu Velike piramide. Da je bila ta piramida nekaj časa pod vodo, kažejo tudi sledovi vode na vseh štirih stranicah, ki segajo do 2/3 višine piramide.

Zanimovo je, da na Kefrenovi piramidi teh vodnih sledi ni, kar nakazuje na to, da  Kefrenove piramide še ni bilo v času Velike piramide. Tudi kamniti zaščtni sloj na tej piramidi ni bil tako natančno izdelan, kar nakazuje na slabši način gradnje v primerjavi z Veliko piramido. Prav tako je važno, da zunanje stranice Kefrenove piramide niso bile okrašene z astronomskimi in drugimi izrednimi podatki, kot je bila Velika piramida.

Nekaj malega sem že rekel o kamnitih ploščicah na zunanji strani, ki so jih v 12. stoletju odstranili, ker so ga potrebovali za gradnjo kairskih džamij in utrdb. S tem dejanjem so se za vedno izgubila tajna znanja, zapisi, kronike preteklosti in vse kar nas še čaka.
Ti napisi so bili vklesani v kamen, ko so v Egiptu "vladali bogovi in boginje, ki so prebivali na Zemlji skupaj z domorodnim prebivalstvom, kjer je bil en bog vedno glavni, nad vsemi ostalimi bogovi" ( Letopisi)

V zgodovinskih spisih piše, da je bilo v času oskrunjenja Velike piramide (okrog 1100. leta):
"... 18 piramid na planoti Gize... vsaka od piramid je  posvečena eni od zvazd... nekaj jih je  terasastih ali stopničastih, ali večinoma so zakrivljenih, neprekinjenih linij z gladko površino... prvotno so zgrajenezaradi zvezd, ki so nakazovale potop... na njih je bilo vsakovrstnih priveskov in amuletov... mnoge od teh piramid je porušil Karakuš... ki je zgradil z mnogo materiala, Kelu Gebel (trdnjava), kairske zidove in zvišano cesto z lukami v bližini Gize.... one, ki so prerostale, zadrževale so nevarne hodnike, od katerih so nekateri vodili do Fayouma" (južno od Kaira, kjer je nekoč bil znameniti kamniti labirint z 1500 prostori in " ogromna piramida z vklesani podobami živali na površini svojih stranic" ( Letopisi)). ( Makrizi (ali Al-Maqrizi), egipčanski zgodovinar (1364-1442), iz rokopisa št. 671 v Urijevem katalogu; izvlečki s strani 92-97 iz prevoda dr. A. Sprengera citiranega v delu Ouvaroffs Egyptian Mysteries, izdano 1849.).
Da nam Makrizi ne laže o teh 18 piramidah, priča polkovnik Vyse, ki je leta 1837 obiskal to področje in v svoji knjigi Operations Carried on at the Pyramids of Gizeh in 1837., daje detajlne opise dimenzij devetih piramid, ki so takrat še stale na platoju, danes so samo 3.

Na platoju v Gizah pa ni bila z napisi opremljena samo Velika piramida, saj v dodanem delu k Camoos Firazabadija najdemo tale zanimiv odlomek:
" Pod jugovzhodno stranjo Velike piramide se nahaja dolg Tempelj s kamnitim čudom z levjo glavo, ki sedi zgoraj na prednji strani templja... njegov namen je, da odvrača nesrečo, ki prihaja iz zvezd... strašno ga je videti in vse povezano z njim je tajno... čudo vzbuja čudenje vseh, ki ga opazijo... navadni ljudje ga nazivajo Balhouyah Balbit (Veliki Barabi)... on se premika pravokotno v stadijih; nagnjeno je v navzgor in nazaj... gornja ploskev templja je ravna in mora imeti okoli devetdeset kamila ( okrog 170 mˇ2)... ima tajna vrata, ki vodijo do dvoran... na pokončnih stranicah so vklesani prikazi zvezd, nebesnih teles in medicinskih razprav." (Camoos Firazabadija, na večih mestih).
To je prvi opis Sfinge, ime Sfinga so ji dali Grki v času osvajnaja Egipta v 4. st. pr. n. št. Njena pojava je tudi v Arabcih vzbujala strah, zato so ta spomenik imenovali kar Abu al-Hol ali "oče terorja"

Znameniti ruski avtor, raziskovalec in slikar Nicholas K. Roerich (1874-1947), je veliko let živel v Tibetu, kjer je v nekem samostanu našel skrito blago iz Egipta. Leta 1939 je je dal edinstveni prikaz znanja na sliki o tem, kaj je Sfinga izvorno predstavljala. Slika je naslikana v zrcalni podobi in kaže levovo glavo z besnim pogledom usmerjenim navzgor, z velikim, pretečeodptim žrelom, polnim ostrih, zbrušenih zob.

Danes vemo, da je bila izvirna levja glava spremenjena s klesarskimi posegi v faraonski dobi, stopničasta oblika je bila preoblikovana prav tako kasneje. Mogoče jo je poškodoval veliki potop, o katerem govorijo številne mitologije širom sveta. V  legendah afriških plemen, prebivlacev Velikonočnih otokov, Grkov, Mehičanov in južnoameriških Indijancev, vključujoč savanske Indijance iz Kolumbije, je govora: "da je velika katastrofa prizadela Zemljo, preden je na nebu zasijal Mesec" (Harold T. Wilkins, Mysteries of Ancient South America,...)
Tudi starodavni arabski, tibetanski, indijski in sibirski zapisi govorijo o obstoju tajnih podzemnih dvoran z vklesanimi teksti, ki odkrivajo, da Mesec ni bil vedno na nebu. ( O tej stvari piše tudi znani filozof Rudolf Steiner v več svojih knjigah)
V uvodu starodavnega svetega spisa Kangyura pod naslovom Opombe ene lame, ki ga je z "nebeškimi črkami" napisal napredni lama (delog), se spomnja spisov iz 4.000 pr. n.št, v katerih se nahaja spomin na obstoj " škrlatnega mesta (Šambala?), sredi zelenja v Tibetu" in obstoj "Zemlje brez Meseca".

Kaj se je dogajalo v preteklosti z Luno, je raziskal H. S. Bellamy, ki pravi, da je Luno ujela s svojo silo gravitacije Zemlja, to naj bi po avtorju zgodila pred več tisoč leti, posledice pa naj bi bile, da se je "Mongolsko morje" (o tem so arheološki dokazi, saj so bila sredi puščave najdene pristaniške naprave iz neznanega časa) izsušilo in se prelilo v Črno morje, preplavilo Bospor in ustvarilo današnje Sredozemsko morje. ( Da je bil velik del Črnega morja prej kopno so dokazali znanstveniki pred kratkim, zadeva pa se povezuje z bibličnim potopom). Ta teorija nam lahko pojasni, kako je lahko vodna sled skoraj pri vrhu Velike piramide. Kakšne bi lahko bile posledice tega dogajanja, nam lepo pove ime za babilonskega boga Lune, ki se v prevodu glasi GREH. Nekaj časa so ga nazivali tudi Gospod Mesec (Deus Lunus), njegov rojstni dan pa se je slavil 25. decembra, saj naj bi po Camoos Firazabadija tega dne prvič zasvetil na nebu.

Nekaterim bralcem bo sedaj to zelo čudno in pravljično, a legende mnogih starih civilizacij govorijo, da je Zemljo nekoč namesto Lune obsijavala Venera. Že omenjeni raziskovalec mehiških Indijancev Harold T. Wilkins je po 40 letnem preučevanju zapisal:
" Neobičajno je, da so starodavni Mehičani verljeli, da vzhodno nebo obsijuje planet Venera in ne Mesec." (Mysteries of Ancient South America)
Tudi vsem poznani Plinij je v svojem delu Zgodovina narave zapisal, da je nekoč na Zemlji prišlo do velikega potopa povzročenega s spremembo Venerine barve, velikosti, oblike in poti.
Starodavna Enohova knjiga pa pravi, da je prišlo do potopa zaradi spremembe magnetskih polov naše Zemlje. Sodobna znanstvena raziskovanja pravijo, da je prišlo do tega potopa.

Kot sem že malo prej navedel, so bile po nekaterih zapisih na zunanji strani Velike piramide tudi vklesane tudi napovedi za prihodnost ali po domače prerokbe. Spet se je treba ozret na Hramske dialoge, ki med drugim povedo, da prihaja novo obdobje, saj se planet Zemlja premika proti prevratnim obdobjem, ki so ga bogovi in boginje predvideli že pred tisočletji. Nicholas Roerich, je v knjigi Agni yoga zapisal: "Nova doba se začne sredi grmenja in bliskov."

Mogoč odgovor nam lahko ponudijo Hramski dialogi, ki pravijo, da bov našem sončnem sistemu zasijalo "astronomsko telo, ko bodo Sonce, Mesec,..., Tishya in planet Jupiter v eni hiši." Tishya je v stari tibetanski in kitajski mitologiji naziv za eno od zvezd v ozvezdju Raka. Po dialogih so bogovi predvideli ponovno slabe čase, ko bo ta zvezda v konjunkciji s Soncem, Mesecem in Jupitrom. V tej isti mitologiji ime te zvezde pomeni "Zemljin krvnik" in je ena od 72 zlonapovedujočih zvezd. Nekateri raziskovalci to povezuje z 72 pomočniki Seta, ki so bili vpleteni v umor Ozirisa, soproga vleike egipčanske boginje Izide, "Kraljice nebes" (Letopisi)