Upravna enota v Sežani je pred dnevi izdala gradbeno dovoljenje za postavitev prve vetrnice, ki jo bo investitor, družba Alpe Adria Energija iz Maribora, v sodelovanju z nemškimi in avstrijskimi partnerji, postavil na Griškem polju nad Dolenjo vasjo v občini Divača.

60-metrski stolp, ki je meril vetrne razmere na tem območju, je dal namreč zelo dobre rezultate. Prva vetrnica bo imela zmogljivost 1500 kilovatov, investicija vanjo pa bo veljala 2,5 milijona evrov. Denar bodo zagotovili iz lastnih virov in z bančnim kreditom. Prva vetrnica naj bi začela delovati prihodnje leto in ne bo poskusna, pač pa bodo na podlagi njenega delovanja prilagodili druge vetrnice, ki jih bodo postavili še do 34.

Prvi vetrni steber bo visok do 100 metrov, razpon loput bo znašal 35 metrov. Gradnja bo trajala približno mesec dni, sledilo bo poskusno obratovanje. Vendar za postavitev celotne elektrarne, ki bo izrabljala moč vetra, potrebujejo gradbeno dovoljenje, ki ga izda ministrstvo za okolje in prostor. Vlagatelj računa, da mu ga bo uspelo pridobiti v prihodnjih dveh letih.

Zemljišča, na katerih bo v bodoče stal energetski park, so v lasti Agrarne skupnosti Dolenja vas. Ta je pred leti dobila vrnjenih 380 hektarjev kmetijskih zemljišč in polovico - kot sami pravijo slabe zemlje, ki jo danes oddajajo v najem ovčerejcem, v velikosti okrog 180 hektarjev - namenila za vetrne naprave. Vetrnice reje ne bodo ogrozile, saj bodo rejci lahko pasli tako v času gradnje kot po tem, zatrjuje nekdanji predsednik Agrarne skupnosti Danilo Suša.

Z investitorjem so se dogovorili za najem in letno rento, ki bo odvisna od števila vetrnic, od količine vetra oziroma burje in njene moči. Torej, večja ko bo proizvodnja, večja bo renta in ta dogovor so prenesli tudi v pogodbo. Rento naj bi jim investitor izplačeval dvakrat na leto. Imenovali pa so tudi devetčlansko komisijo za spremljanje projekta in v njej so poleg članov Agrarne skupnosti tudi predstavniki krajevne skupnosti Senožeče.

Domačini so bili presenečeni predvsem zaradi pozitivnega odnosa, ki ga je investitor pokazal do njih v času priprav na to veliko naložbo. Tudi v tem je najbrž razlog, da gradnji niso nasprotovali, kot se to dogaja v marsikaterem velikem slovenskem projektu. Na Griškem polju se danes pase 500 do 600 ovac in tam bodo v prihodnje, kljub postavitvi vetrnic, lahko tudi ostale. Investitorja prve slovenske elektrarne, ki jo bo poganjala moč vetra, namreč ovce ne motijo.

Postavil je le pogoj, da tega območja ne bi pogozdovali, kar so s podpisom pogodbe obljubili tudi lastniki Griškega polja. Tako bodo lahko člani Agrarne skupnosti Dolenja vas, ki šteje 48 članov, kraško gmajno še naprej uporabljali za prvotne namene, za pašo. Obenem bodo na njihovem polju proizvajali elektriko, saj bi elektrarna, če bi delovala prav vse dni v letu s polno močjo, lahko dala kar tretjino energije, ki je v slovensko elektro omrežje prispeva krška jedrska elektrarna.

Vir: umanotera.org/etc