Na dnu morja med majhnimi otočki Mikronezije v Tihem oceanu leži več kot 50 potopljenih ladij iz časa druge svetovne vojne. Poseljene z bujnimi koralami predstavljajo dom pisanemu morskemu življenju in priljubljeno destinacijo turistov in potapljačev.

Vendar vojne razbitine vsebujejo zelo škodljiv tovor. Skupaj z ladjami se je potopilo na tisoče sodov nafte in drugih goriv, včasih tudi nevarnih kemikalij in neeksplodiranih bomb. Japonske ladje so zavezniki potopili med tridnevnimi napadi februarja leta 1944.

Desetletja so znanstveniki in vlada trdili, da je razbitine najbolje pustiti pri miru, saj bi nepravilno čiščenje lahko imelo katastrofalne posledice. Poleg tega potopljene ladje predstavljajo grobove, sveto mesto, ki ga nihče ne želi oskruniti.

Vendar se v zadnjem času pojavlja vse več skrbi zaradi razjedanja ladij, ki je v toplih vodah še hitrejše. Še dodatno nevarnost predstavljajo pogoste nevihte in ribolov z dinamitom, kar lahko ladje poškoduje.

Zato so se strokovnjaki odločili podrobno proučiti stanje potopljenih ladij na področju Mikronezije in stanje približno 3.700 ostalih ladij, ki so v Pacifiku potonile v drugi svetovni vojni.

V glavnem gre za zavezniške in japonske ladje, ki so potonile v vodah Mikronezije, Papue Nove Gvineje, Republike Palau in Solomonovih otokov med letoma 1942 in 1944.

Raziskovalci so povedali, da so ladje po 60 letih ležanja na morskem dnu že precej načete, zato po njihovem mnenju obstaja možnost uhajanja nevarnih substanc iz njihovega tovora.

Nevarnost, ki jo potopljena vojna ladja predstavlja za okolje, je odvisna od mesta, kjer se ladja nahaja in količine nevarnih goriv na njenem krovu. Tako so razbitine v občutljivi laguni precej nevarnejše kot razbitine v globinah oceanov.

Predstavnik za stik ameriške mornarice Lt. Thomas Buck je povedal, da večina potopljenih ladij iz časa druge svetovne vojne ne predstavlja nevarnosti okolju ali pa je ta nevarnost zelo majhna, saj ladje v času potopa niso vsebovale velikih količine nafte in drugih goriv ali pa so jih v dolgih bitkah večinoma potrošile.

Kljub temu okoljevarstveni opozarjajo na prežečo nevarnost, nujnost ocenitve stanja in reševanje problema.

Vir: svarog.org