Piše: Aurigo

…Ko pogledaš iz vagine, si otrok,
ko se naslajaš ob njej, ti pravijo mož.  … (Kabir)

Zadnje čase opažam, da časopisi in ostali mediji, postavljajo šokantne, zavajajoče naslove člankov, da bi s tem privabili čim več bralcev, k branju posameznega teksta. Iz same vsebine članka kasneje razbereš, da gre za eno brez vezno nakladanje, ki nima nobene povezave z naslovom. Verjetno bo v bližnji prihodnosti med novinarji postal celo poklic naslovodajalec, ki bo imel namen prepričati bralca, da prebere tisti sestavek. Tako sem si tudi sam izmislil ta naslov. Morda vas bo v naslovu pritegnila ona, morda besedi moje sanje.

Tik pred posvetitvijo se je spet prikazala priložnost. »Lepota in energija!?« Nisem si mogel kaj, da ne bi. Prisedla sva in ko je začela duhovičiti o duhovnosti, sem se tega nemudoma zavedel. Moje zmote. Zaradi tega sem dobesedno obmolknil. V tem svojem govoričenju me je vendar vseeno spomnila na določen kraj v Franciji. Podlaga za to pisanje je bila iniciacija in na podlagi te iniciacije sanje v mesecu maju, ki bodo opisani v drugem delu.

Povezani so sočasno tudi z naslednjimi stavki. Že kar nekaj časa sem se spraševal, kaj dejansko pomeni vajra telo. Ta odgovor sem dobil v mesecu juniju leta 2008 v knjigi. Yeshe opisuje tri vrste teles, ki jih ima človek. Prvo telo ali grobo telo, je fizično telo človeka iz mesa in krvi. Drugo telo je subtilno telo ali vajra telo. Sestavljajo ga kanali (nadiji), energijski vetrovi (prane) in kapljice (binduji ali thigleji), ki se pretakajo skozi kanale. Dobesedno vetrovi lahko porivajo kapljice skozi človeško telo. Tretje telo je zelo subtilno telo ali telo ob času smrti.
Kapljice (drops) kot bodičita, kun-da da-bu jang-sem, ki se prevaja kot: mesec kakor bodičita.
Tudi štiri blaženosti mi ne po potrebno iskati po internetu, znašle so se v knjigi. Vse se mi pojavlja kot na pladnju.
Štiri radosti ali blaženosti:

1. Blaženost
2. Velika blaženost
3. Izredna stalna blaženost
4. Istočasna rojena blaženost

»Prva blaženost se zgodi, ko se kundalini energija spusti iz vrha glave (sahasrare čakre) v grleno čakro in jo napolni z blaženostjo. (Seveda mora kundalini poprej iz najnižje čakre priti do najvišje - sahasrare čakre.) 
Velika blaženost se dogodi, ko se ta energija iz grla razširi na srčno čakro.
Tretja blaženost se zgodi, ko pride kundalini iz srčne čakre v trebušno manipuro čakro.
Istočasna rojena blaženost ali super blaženost se dogodi, ko energija priteče iz manipure čakre v srednjo skrivno čakro in v skrivno čakro. (Fantje imajo skrivno čakro skorajda na koncu lulčka, punce pa na ščegetavčku.) Ta blaženost se popolnoma združi z ne-dualnostjo oziroma postane dejansko modrost praznine ali izkušnja čiste luči.
Blažena energija je praznina in praznina je blažena energija.«

Svojo sanjsko popotovanje bom začel s svojimi zadnjimi sanjami, na dan državnosti 25.6.2008. Sanjal sem, da sem med klošarji. Sanje so bile zelo žive. Vendar, ko sem se zjutraj zbudil nisem našel njihovega pomena in povezave. Le kaj bi te sanje pomenile? Ko sem okoli 11. ure dopoldne, vsaj dobro uro in pol, čistil police v omari, sem se spomnil te povezave, zakaj sem sanjal klošarje. Prejšnji dan sem v mestu naletel na klošarja. V junijski vročini je blazno smrdel. Po urinu; vsaj takšen je bil vonj. Pri hoji za njim, razdalja med menoj in njim je bila kakšnih 8 metrov, se je na tej razdalji zelo dobro čutil ta njegov prešvican, preposcani vonj. Če si prišel še bližje je še bolj zasmrdelo, če si se oddaljil od te razdalje, si lahko normalno zadihal. Brez zadrževanja sape. Morda je zjutraj pred mojimi sanjami, skozi odprto okno zapihal podoben toploten veter, kakor ob včerajšnjem srečanju s klošarjem, in dal vetra mojemu umu, da je začel mleti sanje o klošarjih.

Čistim police in najdem poleg slike Šive mrtvo veščo. Toliko praha se je nabralo v tem času. Le od kod prihaja ta prah, se sprašujem. Morda se zlobni ljudje, grabežljivci in tajkuni, po cikličnih rojevanjih v območju pekla, kot duhovi in kot živali, na koncu spremenijo v ta prah na zemeljski materiji, mi um pripoveduje pravljico. Ah, zato je toliko prahu na svetu, pomislim.

Tibetanci poznajo šest bardov ali stanj:

1. Bardo kraja rojstva (območje pekla, območje duhov, območje živali, območje ljudi, območje polbogov in območje bogov) /tib.: kye nay bardo/;
2. Bardo sanj /milam bardo/;
3. Bardo samadija ali umske stabilnosti /samtan bardo/;
4. Bardo v času smrti /chhikai bardo/;
5. Bardo dharmate /chönyid bardo/;
6. Bardo prihajanja /sridpai bardo/.

Čez teh šest stanj potuje ali se sprehaja človeški um ali človekova »zavest«. V novih in novih rojevanjih samsare.
O tematiki o kateri sedaj pišem, in me vedno prešine, je iz prizora filma: Matrica.

»Prebudi se Neo«, se izpiše na zaslonu računalniškega programa in na koncu izpisa, naslednje navodilo: »Sledi belemu zajcu,« morda je to isto kakor v Alice v Čudežni deželi in V Ogledalu; to knjigo imam za podpirat odprto okno, da mi pride kaj svežega zraka v moj um. Ali mislite zatorej, da vam zabava da vse? (Še pred tem se na zaslonu računalnika prikaže besedilo v arabščini »An-Nahar.«) Filmski junak Matrice Neo, na začetku filma poreče dilerjem na vhodnih vratih, ki so ga prebudili:
»Imaš kdaj občutek, ko nisi prepričan ali si buden ali še sanjaš?«

(Iohannes de Sacrobosco's "Tractatus de Sphæra je bila napisana okoli leta 1230, ponatisnjena okoli 15. stoletja. Predstavlja razpravo o astrologiji. Na sliki je bog Saturn. Invaliden, z desno nogo in srpom v roki. Merilec človeškega časa. )

Cifre, ki se vrtijo v stolpcih, v tem filmu, so kakor pri testu vidnosti pri okulistu. Zatem se v filmu prikaže Trinity, ali po domače, Trojstvo – v ženski obliki. Lahko bi se temu po domače dejalo tudi »Sveti Duh – tretja božja oseba«. Svet: Celota pojavov duševnega življenja človeka.
»Kaj je Matrica?« ali; »Kaj je Samsara?« Ali Nosvsrce, gospod Rhineheart. In velikokrat ne vidiš trenutka, ki se ti pripravlja. (Morda bomo še kaj napisali o tem filmu iz leta 1999. Dejansko ima ta film vse...  da razživi človeški um…. Pred srečanjem je napis na tunelu: Bank is wrong.« Ali Banka je krivica, ko vlečemo strah iz trebušne čakre. Strah (duha) je lociran v trebuhu. In samo dihaj. Samo globoko dihaj. Globoko s trebuhom dihaj, prijatelj moj. V kolikor gledate konec prve Matrice, se helikopter raztrešči v stolpnico, leta 1999. Kakor 11. septembra.)

Kasneje, na sredini filma, v prizoru drugi glavni igralec, Morfeus (tudi Morfej: grški bog sanj) povpraša Nea:
»Si imel kdaj sanje za katere si mislil, da so resnične?«
»Kaj če se ne bi mogel zbuditi iz teh sanj?«
»Kako bi razlikoval pravi svet od sanjskega?«….
»Matrica je sistem Neo.«…
»Ume ljudi, ki jih poskušamo rešiti. A dokler jih ne, so še vedno del sistema, so naši sovražniki, zatorej razumeti moraš, da večino teh ljudi ni pripravljeno, da bi jih odklopili. Mnogi od njih so navajeni, da se bodo borili za njegov obstanek.
Si me poslušal ali si gledal žensko v rdečem?« Oh kako se mi prilegajo ti stavki iz filma v ta tekst.

Po mojem prepričanju je okoli 98 odstotkov sanj, ki jih ima človek, posledica »umske zabeležke« iz prejšnjega dne, morda predhodnega dne. Včasih celo prejšnjih dni. (Je to morda kot razlaga karme? Prejšnji dogodki povzročijo naslednje.) Manj kakor 2 odstotkov sanj pa je tistih pravih sanj; ali kakor jim pravimo sanj, ki nam nekaj razodevajo. V tem svojem življenju sem imel morda takšnih sanj o razodetju, tam nekje od 20 do 40 sanj.  To je zelo malo, glede na to, da sanjamo vsako noč. Med te sanje o razodetju, bi lahko sodile tudi sanje o letenju ali takrat, ko v sanjah letiš.
Nekateri ljudje so mi v razgovoru že porekli, da ne sanjajo, da nimajo sanj. Mislim, da je to skorajda nemogoče. Razen, če so popolnoma razsvetljeni in nimajo več umskega toka ter imajo samo stalni samadhi.  Mislim, da večina teh ljudi sanja, vendar se ne spomnijo svojih sanj. Zakaj? Ker je njihov um tako hiter s produciranjem misli in zjutraj ob prebujanju vse pozabijo. Z novimi jutranjimi mislimi.

Svojih sanj sem se veliko večkrat spomnil, ko sem začel meditirati zjutraj. Ali veliko večkrat kakor poprej, ko še zjutraj nisem meditiral. Kako pride do spominjanja ali priklica teh sanj. Proces priklica sanj je zelo preprost. Če zjutraj meditiraš se velikokrat zgodi, da se tvoje misli izpraznijo, nehajo teči. Potem naenkrat BIG BANG, se od nikoder v tvojih mislih prikažejo tvoje sanje. To je vse.

Za vajo zdaj še o določenih sanjah, ki so se mi pojavile v mesecu juniju, ko sem začel pisati to štorijo o sanjah. Bile so že kar moreče sanje. A prišle so kakor naročene, in na njih bom lahko razčlenil, kako um deluje na dogodkih iz prejšnjega dne. 
SANJE:

Bežal sem. Bežal pred srbsko vojsko. Območje, kjer so se sanje dogajale, lahko lociram nekje v Bosni. Med kamenjem, pred mejo s Hrvaško, v smeri proti Splitu. Bežal sem še s kakšnimi tremi osebami. V bistvu je bežalo celotno ljudstvo iz tistega območja. V nekem mestu, ki je bilo že na hrvaškem ozemlju, sem srečal znanca, ki je tudi bežal. Med pogovorom z njim, mi je pojasnil, da tudi sam beži, vendar grem v drugo smer in ne proti Splitu. Sanje so bile prava mora, v tistem slogu, ko te nekdo lovi. Vojska nam je bila tik za petami in vsak čas bi nas skoraj ujeli. Ko sem se prebudil, sem se sanj takoj spomnil.

Čez dan sem jih analiziral in prišel skoraj do vseh bistvenih podatkov, zakaj so se sanje tako odvijale. A priznati moram, da v svojem življenju še nikoli nisem bil v Bosni, ker me na jug ni nikoli preveč vleklo. Od vsega začetka mi ni bilo jasno, zakaj se je v mojih sanjah pojavila Bosna. V sanjah imamo tri komponente:

1. beg pred vojsko, vojaki, (travmatičen dogodek),
2. ozemlje Bosne in Hercegovine, pred Splitom,
3. znanec.

A kaj se je dogajalo prejšnji dan. To je bil tisi znameniti dan, ko se je v Ljubljani celoten promet ustavil zaradi prevrnjenega tovornjaka iz katerega so zletele banane, na avtocesti Ljubljana – Maribor, pred Lukovico. Tistega dne sem se odpravil okoli druge ure iz Ljubljane. Ko sem prišel na avtocesto, sem zaradi kolone, pri zaviranju, skorajda doživel nesrečo. Zmanjkalo mi je pol metra, na drugem voznem pasu. Ob tem se mi je še mudilo. V poletni vročini sem se tri ure vozil, 5 km na uro, da sem v tem času opravil krog okoli Ljubljane. Ob takšni polžji vožnji sem videl še dva butnjena osebna avtomobila. Rezultat izsiljevanje tovornjakov na avtocesti. Nihče na začetku te poti seveda ni vedel, kaj se natančno dogaja, razen tistih, ki so takoj zavili na izvoznice.

Te tri ure frustrijajoča vožnja je očitno podzavestno delovala na moj um, da se je potem nekako zaokrožil v beg pred vojsko.
Od kod se je vzelo ozemlje Bosne in Hercegovine? Morda je um prvo povezal z opoldansko vročimo in toploto, ki se je vzdigovala iz asfalta ter nabijanjem sonca v kamen. V tistih dneh sem si ogledoval zemljevid ter cesto od Splita do Mostarja, saj sem kaj kmalu nameraval potovati tja.
Razjasnilo se mi je tudi od kod se je pojavil znanec v mojih sanjah. Istega dne me je dopoldne po telefonu poklical stari kolega. Že nekaj časa se nisva videla, morda kakšna dva meseca. Tistega dne me je povabil na kavo. Povabilo sem zavrnil, ker sem bil trenutno na vožnji. To tudi razjasni, zakaj sva šla v sanjah vsak v svojo smer.

(Slika iz De Sphaere prikazuje rimskega boga vojne Marsa.)

Ne spite kot živali, pravijo Tibetanci. Temu pregovoru bi sam dodal: »Ne spite kakor svinja, ki se nažre in pogrkajoče zaspi«. Jogiji praviloma jedo enkrat na dan. Običajno nikoli več popoldne. Različna hrana naj bi preko prane potem različno delovala tudi na sanje. Še posebej alkohol. Vpliv alkohola na sanje so odkrili tudi znanstveniki, ki so zabeležili drugačne valove v možganih pri pijanih ljudeh, kakor pri treznih. To pomeni dvoje in se navezuje tako na um, kakor na telo. Um pozornost, telo pomeni pravilen položaj.

Blažena energija je praznina in praznina je blažena energija.
»Domnevajmo, da si privabljen ali očaran s čudovito žensko. Pojavi se pred teboj in privlačnost je tukaj. Nenadoma se spremeni v mavrično luč v širini modrega neba. Poželenje izgine. Tvoj celoten odnos do nje se spremeni. Ona je tam, toda tam je tudi ni. To je nova zavest.«
Sedaj nekaj besed o njej. Ona. Božanska. Utvara iz moje samsare. Utvara mojih misli in čutil. (Tudi vi imate utvare.) Ženska s stotimi obrazi. Srečal sem jo ob Mihaelovemu svetišču. Ob zmajevi črti, ob sečišču treh zmajevih črt. V temni noči se je pojavila iznenada. Prapodoba iz mojega uma.

Pralik toka mojih misli.
Vsi dogodki tistega dne, so napovedovali to večerno srečanje. Le prepoznali jih še nismo. Nekdanji sostanovalec od brata, ki prihaja iz tistih krajev. Videla se nista že kakšnih par let. Punca od cimra, ki jo je pripeljal s seboj in je bila podobna…
Posiljen z lepoto. Z lepoto renesančne podobe (1). Botticelijeve Venere. S finim, slastnim okusom. Z debelo slino, na koncu jezika. Okusom. Čokolade. Z mehkim otipom. Ob podrsavanju kože, ob dotiku mehkega ovčjega runa. Zlato runo.
Tam nekje; plava. S prečudovitim lepim zvonkim blagim zvokom. V umu. Umu. Ki vse to povezuje. V samsaro mojih čutov. Ali sem na katerega od čutov pozabil?

Ali pa je bilo v tistem zvezdnatem poletnem večeru preveč hlapov v zraku?
Ta teden pisanja - v mesecu maju - sem zjutraj mimogrede pogledal reklamo, postavljeno na panoju ob cesti. Reklama za kopalke. V tistem bežnem trenutku sem se vprašal: »A je že spet ona?« Naslednji dan sem videl, da je obraz iz reklame tako blizu stotim obrazom njenega lika. V sredo, konec maja, dopoldne me pokličejo. Popoldne vzdignem Matero vseh tanter. Čez pet minut jo zagledam na trgu. Z izbranim, ki poriva pred seboj voziček, plod samsare.« Ali so to le naključja ali sinhronosti določenih trenutkov? Kaj je čas? Zvečer v knjigi prebiram: »Celotno vesolje je vesolje maternic.« Vesolje bagh. V teh dneh sem ob poročilih tudi na spletu videl fotografijo podobnega obraza. Vse se kar zliva. Enoten tok.
Nekoč sem pomislil, da ne bo več zaljubljenosti. Da ne bo več te šole. A moja šola je bila takrat še hujša. In  zato, je kazen prišla še strožja.
Pred tem dogodkom si nikoli nisem v sebi priznal, da bi verjetno obstajala zaljubljenost na prvi pogled. Moja globoka racionalnost. Ta varianta, o zaljubljenosti na prvi pogled, se je mojemu umu zdela povsem nemogoča. Mislil sem si, o takšni zaljubljenosti lahko bereš samo v osladkanih romantičnih kriminalkah in dr. romanih. V tem primeru ne mislim na zaljubljenost v tistem pomenu, ko nekoga zagledaš ali srečaš, in ti je malce všečen, potem se ta igra nadaljuje z različnimi stiki, namigi, in ostalimi dogodki. Zaljubljenost na prvi pogled te dobesedno preseka. Je dejansko en velik: Bummm. Big Bang. Ko obsediš, se zložiš in izgubiš sapo. Izgubiš dih in ga potem loviš z globokimi vdihi. Presenečanja. (Ali: Odakle joj pravo, znati me ovako i ući mi pod kožo – pravi Gibonni.)

(Slika 2: Venera je pobrana iz naslovnice mojstrov iluminacij. Pozornost usmerite na znamenje na vagini in na roki. V rokah drži cvetje in ogledalo. Ogledalo kot simbol samoodseva. Slike so bile narisane v 15. stoletju, okoli leta 1450. Samo zaradi te zvezde sem kupil knjigo srednjeveških iluminacij. Ostaneta še dve sliki, Marsa in Saturna, ki imata tudi svoje znamenje na določenem mestu genitalij, vendar z različnimi kraki. Predstavljene slike planetov so iz renesančne knjige De Sphaera).

Ta moja zaljubljenost na prvi pogled je tako trajala vsaj devet mesecev. Pretakanje hormonov. Pretakanje te žlahtne tekočine po telesu, od nog do glave. Od pete do konice lasu. Sedaj vsaj malo razumem zaljubljene. A pomagati jim ne morem. Dokler se sami ne očistijo teh telesno hormonskih utripov in tripov. Morda to tudi za celo življenje ostane v tebi.

Prijateljica mi je ob pogovoru pred letom dni dejala: »Morda je ona prebudila kačo kundalini v tebi?«  »Morda,« sem ji odvrnil, a bilo je še kaj drugega. Precej je ona le malo zavrtela, da je šlo vse potem hitreje.
A moje se, srce zaljubilo je. Ha, ha, vse kar vidite, vidite skozi srce. Vsak SVOJ POGLED.
Prej je bilo to bolj podobno sanjam. Ko ne veš ali sanjaš ali si buden.
Iluzija iluzij.

Čez dva dni, po zapisu tega svojega pogleda, slišim na radiu pesem Blunta, ki me je totalno ponesla, ker sem jo šele sedaj vštekal in razumel; seveda brez nje; a me spomnila na njo, med vožnjo meseca oktobra v… A še prej se je odrolala pesem, Kaj vse bi dal….Hi,hi.
»Moje življenje je sedaj blesteče.  Moja ljubezen je čista.   Potem,  ko sem videl angela.«
You're beautiful. You're beautiful.
You're beautiful, it's true.
I saw your face in a crowded place,
And I don't know what to do,
'Cause I'll never be with you.

Yeah, she caught my eye,
As we walked on by.
She could see from my face that I was,
*censored*ing high,
And I don't think that I'll see her again,
But we shared a moment that will last till the end.
'Cause I'll never be with you.
You're beautiful. You're beautiful.
You're beautiful, it's true.
There must be an angel with a smile on her face,
When she thought up that I should be with you.
But it's time to face the truth,
I will never be with you.
(James Blunt: pesem You're Beatifu )(2)
Ja, *censored*ing high position. Skorajda takšno stanje kot pri seksu. Že vsaka polurna vožnja mi postane meditacija. Ob glasbi pa že blaženost. Ta pesem o tebi mi je še manjkala v tekstu. Naj jo zaključim takole sedaj: my life is breath.

Še nekaj o teoriji sanj. Po moji teoriji lahko sanjske bukve vržete v koš. Splošne razlage pojmov, ki jih najdete v njih so v večini primerov za staro šaro in ne za tolmačenje sanj. Redko kdaj. Tudi večina »razlagalcev sanj« podaja, da so posamezne sanje odvisne od sanjavca in njegovega (trenutnega) življenjskega konteksta. In ne kar takšne splošne razlage: »kača predstavlja falus« in ostale bedarije… Torej: vsake sanje so – posameznikov trenuten (prejšnjega dne) življenjski kontekst.

Še prej bi omenil še en kontekst sanj, ki lahko vpliva na vaše sanje. To so lahko misli nekoga, ki je blizu, poleg vas, ko vi spite. Druga oseba lahko s svojimi mislimi vpliva na dogajanje in potek vaših sanj. Zato je tudi malo »jebeno« spati v modernih stanovanjskih blokih, ko ti preko tankega zida, na 1 meter, nekdo misli tvoje misli. Posebej če te njegove misli niso nič kaj dobre. Za primer takšnih sanj lahko povzamemo budistično zgodbico, ki jo je povedal Buda svojim menihom, ki so se prepirali.

'Močni kralj Brahmadatta je pregnal sosednjega kralja Dolgožalega iz njegovega kraljestva in mu zaplenil vse imetje. Preoblečen v redovniška oblačila je pobegnil skupaj z ženo v Benares, prestolnico svojega sovražnika. Tam je njegova žena rodila dečka. Fantu je bilo dano ime Dolgoživ in je postal zelo pameten deček. Nekega dne pa Dolgožalega prepozna nekdanji njegov dvorjan ter njegovo prebivališče izda kralju Brahmadatti. Kralj Brahmadatta da ujeti Dolgožalega in njegovo ženo ter jih javno razseka na štiri dele. Ko so vlekli očeta in mater skozi mesto to opazi sin Dolgoživ in se približa očetu, ki mu poreče: »Sinko moj Dolgoživi, ne glej predaleč niti preblizu, ker se sovraštvo ne umirja s sovraštvom, sine moj Dolgoživi, nesovraštvo pomirja sovraštvo.«

Po pogubljenju kralja Dolgožalega in njegove žene, Dolgoživ opije stražarje, ki so bili postavljeni pred trupli. Ko stražarji zaspijo, oba mrtva zažge in s sklopljenimi rokami trikrat obide grmado. Zatem odide v gozd, kjer izlije svojo bolečino in se vrne mesto ter si poišče službo pri kralju, v kraljevskih prostorih za slone.

Dolgoživ s svojim prečudovitim petjem kaj kmalu osvoji naklonjenost kralja Brahmadatte in tako postane njegov zaupen prijatelj. Nekega dne spremlja kralja na lovu, kjer ostaneta povsem sama, saj Dolgoživ napelje kraljevo spremstvo, da odide po drugi poti. Kralj kmalu postane utrujen ter položi svojo glavo na krilo Dolgoživega in hitro zaspi. V tem fant Dolgoživ pomisli: »Ta kralj Brahmadatta iz Benaresa nam je napravil mnogo zla, ubil je mojega očeta in mater. Vzel nam je vojsko in opremo, zemljo ter vse bogastvo. Zdaj je prišel moj čas, da zadovoljim svojo sovraštvo.« In izvleče meč iz nožnice.

Fanta Dolgoživega potem prešine tale misel: "Oče mi je, ko so ga peljali v smrt, rekel: »Sine moj Dolgoživi, ne glej predaleč niti preblizu, ker se sovraštvo ne umirja s sovraštvom; sovraštvo se umirja le z nesovraštvom.« Zato ne bi bilo pravilno, da prekršim očetove besede." In tedaj vrne meč v nožnico. Trikrat se mu pojavi želja za maščevanjem in trikrat se spomni očetovih besed, ki premagajo njegovo sovraštvo.
Zatem se kralj prebudi, saj so ga prebudile slabe sanje. Sanjal je, da Dolgoživ z mečem ogroža njegovo življenje.

V trenutki, ko se kralj prebudi, Dolgoživ z levo roko prime glavo Brahmadatte, kralja Benaresa in z desno roko izvleče meč in poreče Brahmadatti takole: » O kralj, jaz sem fant Dolgoživ, sin kralja Dolgožalega iz Kosale. Naredil si nam mnogo zla. Vzel si nam vse kar smo imeli, vzel si mi tudi mojega očeta in mater. Zdaj je prišel čas, da zadovoljim svoje sovraštvo.« Tedaj je Brahmadatta, kralj Benaresa, padel pred noge fanta in rekel Dolgoživemu takole: »Pokloni mi življenje, sine moj Dolgoživi, pokloni mi življenje.«
»Kako naj ti poklonim življenje, o kralj? Ti moraš meni pokloniti življenje«, mu odvrne fant Dolgoživ.
Tako sta kralj Brahmadatta in fant Dolgoživ poklonila eden drugemu življenje, podala sta si roke in si prisegla, da eden drugemu ne bosta povzročala zla.

Kralj poreče fantu: »Sine moj Dolgoživ, tisto kar ti je rekel oče pred smrtjo«: »Sine moj Dolgoživ, ne glej predaleč niti preblizu, ker sovraštvo ne umirja sovraštva: z nesovraštvom se pomirja sovraštvo,« kaj je tvoj oče mislil s tem"?

To kar je moj oče pred smrtjo mi dejal pomeni: »Ne glej predaleč.« To pomeni: »Ne daj, da sovraštvo predolgo traja.« »Ne glej preblizu«, pa pomeni: »Ne razidi se prehitro od svojih prijateljev.«
»Skozi sovraštvo se ne pomirja sovraštvo, sovraštvo se pomirja z nesovraštvom,« pa pomeni sledeče: »Ti kralj si ubil mojega očeta in mater. Če bi jaz tebi vzel življenje, tedaj bi tvoji pristaši vzeli meni življenje, a moji pristaši bi vzeli njim življenje; tako se naše sovraštvo ne bi pomirilo preko sovraštva. No zdaj si ti kralj meni poklonil življenje in jaz sem ga tebi, tako je najino sovraštvo našlo pomiritev s pomočjo nesovraštva. To je moj oče mislil, ko je izrekel tiste besede.«
Tedaj je kralj Brahmadatta iz Benaresa pomislil: »Prečudovito! Čudežno! Kako pameten je ta fant Dolgoživ, ko lahko tako na široko pojasni smisel tistega, kar je njegov oče rekel tako na kratko.« In mu vrne vse kar je pripadalo njegovemu očetu; vojsko, opremo, lastnino ter mu podari za ženo še svojo hčer.'
Iz zgoraj opisane zgodbe lahko vidimo, kaj vse lahko vpliva na naše sanje.

A vrnimo se k procesu sanjanja čez noč.
Hipnagogične sanje so sanje na začetku spanja. Pojavijo se takrat ko iz budnega stanja prehajamo v prvo fazo spanja. Te sanje so zabrisane in se pojavljajo kakor vrhovi gora v megli. Ni pa rečeno, da v njih včasih ne dobiš sporočila, vendar malokdaj, problem je v tem, ker te sanje hitro pozabiš. V mesecu oktobri 2008 sem v hipnagogičnih sanjah, preden sem trdno zaspal, dobil vizijo obraza svojega drugega učitelja.
Sanje o mavrici. Kje se drugače mavrica nahaja v realnem življenju? Okoli mestnih svetilk, okoli plina na štedilniku, na dnu morja, ko se sončna svetloba poigrava z morskim dnom, v bencinskem madežu na asfaltnih tleh, v mineralih, poldragih kamnih. Ja, zadnjič sem si med sanjanjem v um privlekel mavrico, moram priznati, da se mi je mavrica zadnje čase kar pogosto pojavlja v umu med meditacijo. Že nekaj časa smo prešli na vijolično barvo (3). Sanje doseči mavrično telo.

(Slika 3: Mineral apatit iz Rusije.)

Mavrica se prikaže v četrtek ali petek (19.6.2008). Vendar je tokrat izginila na obraten način. Vse do tega trenutka sem videl, da so različne mavrice počasi izginevale iz neba, in končno izginile v zemeljska tla. Tokrat je bilo drugače, že poprej je mavrica izginila pri tleh. Mavrica je ostala samo na nebu med oblaki, kot manjši košček in se končno izgubila med oblaki.

Moje prve sanje s pomenom, ki jih še pomnim, so se mi pripetile, tam okoli dvanajstega, trinajstega leta. Bile so zelo žive. Takšne kakor so to sanje sicer. Sanje so šle zelo daleč nazaj v pretekla življenja. Tam čez 250 let pred našim štetjem. Me opomnile, na neki moj karmični dolg. Še vedno se jih živo spominjam, kajti takoj, ko sem se prebudil v tistem zgodnjem jutru, sem jih zapisal in kasneje opisal. To: »zapisati si pomembne sanje«, je poglavitno, kajti sanje se čez čas zgubijo, tako kakor vsakodnevni bežni trenutki.

Sedmi bhumi se imenuje "Iti daleč" ali iti preko. Imenuje se tako, ker je v zvezi z enosmerno potjo in je popoln v delovanju. Dvajset subjektov, kot je npr. oprijemanje po samoobstoju in tako naprej ter s prakticiranjem dvajsetih nasprotnih predmetov, ki vodijo k trem vratom osvoboditve. Prvi bhumi se imenuje "Velika radost" ali "Velika blaženost". Prvi bhumi se imenuje Velika blaženost zato, ker tisti, ki je izkusil to izkušnjo velike blaženosti, je prišel bližje k razsvetljenju in k svojemu namenu: koristiti vsem čutečim bitjem.

Nekoč, v prihodnosti  bom moral prevesti teh deset bumijev iz knjige Draguljni okras osvoboditve. Je kaj blizu osmi bhumi. Imenovan "Trden". Ta bhumi se imenuje "Trden", ker se ne da premakniti z dojemanjem napora z znaki in zaznavanjem z naporom brez znakov. Rečeno je bilo tako: »Omenjen je Trden, ker se ne more premakniti z dvema percepcijama.« Bhumiji, ki v Veliki Popolnosti nič ne pomenijo.

Julij 2008. Po dolgem času sem te odprl, ti zmajevka. Ti bela kačja kraljica. Veliko let si mirno spala, dremala. Dremajoča. Se prebujala na vsake toliko časa, ko ti je nekdo stopil na tvoj rep. Sedaj te imam. In ti mene. Potreboval sem zate kar nekaj let. Je morda znak sunkovito izdihovanje zraku pri človeku? Izdihovati zrak skozi nos? Ko te spojim, ti moja mati. Z očetom, nebom.

Še pred koncem mojega traktata o sanjah bi omenil deja vu sanje ali že videne sanje. To ni tisti pogostokrat omenjeni deja vu, ko prideš na nek določeni kraj in se ti vidi ta kraj zelo poznan, kakor, da si ga že kdaj obiskal. Pri deja vu sanjah gre očitno, da um v sanjah v noči pred dnevom sproducira dogodek, ki se resnično pri naslednjem belem dnevu dogodi. Kako je to mogoče, ne sprašujte. Nekateri razlagajo deja vu sanje, kakor zunaj telesno izkušnjo med spanjem. Vsekakor bi morale biti te sanje prej povezane s časom, s časom gledanja uma , ko se odstrani čas. To izkušnjo deja vuja ima več žensk, kakor moških.

Lucidne sanje. Ne vem če bi lahko lucidne sanje lahko poslovenili v jasne ali morebiti v razumljive (razumne) sanje. Kakor pač, lucidne sanje sodijo v tistih 2 odstotka sanj, ki sem jih napovedal v začetku teksta. Z lucidnimi sanjami naj bi delovali terapevtsko sami na sebe ali z njimi zdravili svoje nočne more. Za lucidne sanje naj bi bilo značilno predvsem to, da se sanjavec sanj zaveda in svoje sanje usmerja.
(Sanjam svoje življenje. Sanjam svoj avto. Sanjam svoje stanovanje, svoj čudoviti flet, ki ga bom dobila. Oh kako vas ujamejo, ti izdelovalci reklam. Izdelovalci podob. Izdelovalci vaših sanj.)

Kaj to pomeni? To pomeni, da na primer kakšne strah vzbujajoče sanje, sanjavec spremeni v nasprotje; recimo ogenj, ki ga zasleduje sanjavca, sanjavec spremeni v mitološko ptico Garudo, ki ga zatem prenese na varno pred ognjem na vrh gore. Vodo v kateri se utaplja in brezupno maha z rokami; spremeni v diamantno pot. Pot po kateri trdno hodi. Seveda je zelo težko vseskozi se med sanjanjem zavedati, da le sanjaš. Da misli misli nosijo.

Obstajata dve naprednejši tehniki vzhodnega sveta zavedanja stanja med spanjem. Ti dve  tehniki med spanjem sta: joga sanj in joga nidra. Joga sanj je po mojem okusu še malo naprednejša od lucidnega sanjanja, saj greš že v spanje od začetka s predstavljanjem določenih objektov, določenih yidamov.

No za pokušino bom opisal svoje lucidne sanje iz začetka leta 2008. Poimenoval ji bom sanje heruke. Konec prejšnjega leta sem imel kar nekaj problemov z nekim tipom. Vsa stvar je šla tako daleč, da se mi je celo pojavil v sanjah. Ko se mi je pojavil v sanjah oziroma podoba njegovega obraza, me je sprva spreletel srh. Zatem sem se tega jasno zavedel. Zavedel sem se, da ga le sanjam, da so to le sanje in z močjo uma, sem ta njegov obraz spremenil v obraz Heruke. Ne boste verjeli, od takrat, od tistega trenutka, s tem človekom naprej nisem imel več težav.
»Heruka ali njegovo drugo ime Chakrasamvara, (Sambhara)  pomeni najvišja blaženost Kolesa(4).«
Kar pomeni, da sem ga v tistem trenutku v sanjah pretvoril v blaženost (bliss) mojega uma. Čakra pomeni kolo in v takšnem pomenu »kolo vseh pojavov« - kar moje oči vidijo, sambara ali samvara pa pomeni najvišjo blaženost.

Čakra in sambara, skupaj pomenita, s prakso Heruka tantro, da dosežemo nedoumljivo, Da so izkušnje vseh pojavov kakor eno v naravi z našim umom, velike radosti.

Meditacija v avtomobilu. Morda nekoč o tem kaj napišem. Morda lahko o tem nekoč poučujem. Ni slaba ideja. Zbudil sem se star nekaj deset let in drugi so mi sporočili, da sem v življenju nekaj naredil. A ko gledam vse to moje stvarjenje, vidim koliko je še navezanosti.

Je dama plemenitega rodu z vero v Darmo.
Ima prelep obraz in 32 znakov popolnosti.
Njen glas je sladek, jasen ter razumevajoč in  kakor lotos.
Končna ali odlična sopotnica za dosego razsvetljenja.
Veličastna bitja, ponujam vam jo za spremljevalko,
sočutni, prosim sprejmi jo.
(Iz teksta: Lama draguljni ocean, Pogovor med mojstrom Namkhai Nyingpo in princeso Dorje Tso.)
Vse je ples energij. (A še velikokrat bolj le ples egov.)
Za konec, dragi bralci, se spominjate, ko v filmu Matrica, izdajalec Reagan reče agentu Smithu:
»Veste kaj sem ugotovil po devetih letih? Nevednost je darilo!«

(Slika 4: reagan: Matrica pove mojim možganom)

Za bralce za konec še Čudežna slika (Marije) iz Bourga, XVI. Stoletje, ki naj bi tudi zdravila. (Sl. 5).
(1). renesančen: zelo dober izrek, posnemati staro (grško) umetnost, posnemati tisto, kar je bilo že v umu zasejano, nekoč davno, v prejšnjih življenjih.
(2). Na to moje odkritje o tej pesmi v mesecu oktobru, čeprav se pesem: Ti si zelo lepa, to je resnica, izvaja že kar nekaj let, me dejansko spominja na recognition – spoznanje. Neko vrsto razsvetljenja. Poslušaš je kar 3 leta, melodija ti je zelo všečna, vendar na besedilo sploh ne daješ poudarka in se ne spuščaš v njega.  Tvoje uho sliši samo prijeten napev. In se sploh ne zavedaš kakšno besedilo nekdo poje v tej pesmi, a melodija se ti uleže. Zatem se med neko vožnjo dogodi, kot nekakšen preblisk. Vow. To je to. Nekaj podobnega je z vsakdanjim življenjem in Veliko popolnostjo. Hočeš uživati življenje, ne trpeti; uživaš in trpiš; in zatem se naenkrat kar zgodi – spoznanje. (Tisti stavek je tudi dober, majhna skrivnost in pove vse: »Ujela (očarala) je moje oko.«
Morda tudi: »Zagledal sem tvoj obraz v gneči«. Ha-ha. Ob tem potegneš energijo v svoje telo. Kaj vse bi dal, se je odvrtela pred tem. »Ker nikoli ne bom bil s teboj.« Ker ženske izbirajo. Izbirajo z desno polovico možgan, nam sporočajo znanstveniki. Levo in desno. Ha-ha. In še vedno vidim, kako ga je izbrala. Tisto sceno. (Zakaj ha, ha; ha ha, je del osemdelne mantre smejalne (ha ha he he ho ho hum hum) v poglavju o glasnem smehu v knjigi o Šri Heruki; v vednost za tiste, ki bi se radi smejali). Pri omenjeni pesmi imamo na voljo tudi sarkastično smešno izvedbo You're beautiful od Johnnyja.
(3) Po Aurobindiju je vijolična barva, barva dobrohotnosti ali usmiljenja; vijolična luč je luč božanske milosti in usmiljenja.