Nekaj dni po Božiču se začne novoletni vrvež. Za rakete kot veliko presenečenje za začeto leto poženejo "kristjani" v zrak nekaj sto milijonov. Kolikim ljudem bi s temi milijoni lahko pomagali - otrokom, ki bedno životarijo v sirotišnicah, ljudem, ki domujejo pod mostovi, v nerazvitih deželah otrokom z debelimi trebuhi, ki jih napihuje mučen glad.

Otroci umirajo na prsih svojih mater, ker nimajo hrane in zaradi tega telo ne razvija mleka, da bi se malček hranil. Ljudje, ki na deset tisoče umirajo zaradi lakote, ljudje, ki životarijo v revnih četrtih ali begunskih taboriščih, katerih telesa so posejana z boleznimi in morajo čakati na smrt, ker jim kristjan, ki naj bi prakticiral ljubezen do bližnjega, ne daje nujnih zdravil, pogosto niti prgišča riža, prgišča zrnja, kosa kruha.

"Kristjan" požene to v zrak. Srečno Novo leto! Alkohol teče, marsikateri "kristjan" je pijan. Spet drugi razkazujejo svoje dobro hranjeno telo in pogosto zaradi preobilja ne vedo več, katere kulinarične dragocenosti naj še spravijo vase.

Ker veliko ljudi ni razvilo notranje svetlobe, se v božičnem času porabi neznanske vsote za umetno razsvetljavo na mestnih ulicah, v hišah in delno tudi v vrtovih. V globini naše duše neizbrisno leži iskra božje luči, Božja in odrešilna iskra, ki se posebno v božičnem času dotakne marsikoga. Toda kjer se srčni led ni začel med letom topiti, se iz koprnečih občutkov globine duše - srca ne bo moglo razcveteti nič drugega kot nedoločljiva otožnost, solzavost - sentimentalnost.

Sentimentalnost kot taka, se spozna po tem, da ostane brezplodna, torej brez posledice za mišljenje in življenje posameznika. Solzavost pomeni mešanje v loncu nejasnih otožnih občutkov in nepriznane krivde, pomešane s samousmiljenjem, z obžalovanjem, da je marsikaj zamujeno. Mnogi utapljajo svoja masivna in agresivna razburjenja v vinu in šampanjcu. "Sveta noč, blažena noč." Naslednjega dne pa gre po starem.

Če bi kdo pogledal v svoja božična sentimentalna pričakovanja, in pustil, da pridejo občutki, bi iz tega spoznal svoje zgrešeno ali po lastni krivdi zamujeno, dobil bi moč za obžalovanje in bi tako lahko veliko popravil ter svoje življenje spremenil z močjo svojega, našega Odrešitelja.

Kot sonce ne more velike ledene gore spremeniti v živo tekočo vodo samo v enem dnevu, tako se tudi za božič ne omehča srce prenekaterega "kristjana", ki je svoje dnevne energije uporabil za to, da je omehčal svoje soljudi, da bi iz njih iztisnil to, kar mu je v korist. Na tisoče pa je milijonarjev, ki kar naprej večajo svoje bančne račune, zato da bi jim na Zemlji šlo dobro. Vsi ti, bogati in revni, izkoriščevalci, hujskači, posiljevalci, vsi, ki grdo ravnajo z otroci, lastniki bordelov, mučitelji živali, izsiljevalci in podobni se imenujejo "kristjani"; mnogi od njih so katoliške ali luteranske vere.

V družinskem krogu sedijo kot ljubljeni družinski očetje in matere ob sveže posekani jelki, ki dišeče oddaja svojo življenjsko energijo, "olikano" pojedo škampa, ki ga živega vržejo v vrelo vodo ali z maščobo pitane, zdaj pečene gosi, pojejo "Sveta noč, blažena noč", morebiti požrejo otožno solzo, ker jih božično vzdušje spominja na njihovo otroštvo, ko sta jim oče in mati v dnevni sobi vsaj za božične ure naklonila malo "zdravega sveta".

Anita Novak, Ljubljana
Vir: Prerok št. 7