V času odraščanja spremlja vse otroke nepogrešljiva in obvezna spremljevalka – igra. Igra je namreč pomembna za otrokov razvoj in znanje. Predvsem so ključni kakovostni temelji v predšolskem obdobju otroka, ko se otrokovi možgani intenzivno razvijajo in se izredno hitro učijo ter hitro tudi sprejemajo vse informacije iz okolja.

Poleg tega se otrok preko igre razvija na zaznavno-gibalnem, čustvenem in spoznavnem področju. Zaradi teh razlogov je izredno pomembno, da se otrok igra z dobrimi igračami. Naj gre za še tako preprosto ropotuljico, vsaka igrača soodloča o otrokovi igri, saj so vanjo vključena pravila, tradicija in norme družbe, v kateri bivamo.

Od zaznavanja do domišljijske igre
Dojenček se do tretjega meseca igra kar s prstki ter z nogami in rokami, nato pa že začne opazovati in zaznavati predmete okoli sebe in igrače v pravem pomenu. Do približno 15. meseca se pri dojenčku razvija zaznavno-gibalna igra, saj grize, preizkuša, se dotika, ropota z različnimi predmeti, nato pa je v njegovi igri vse bolj pomembna domišljijska igra, ki pripomore k čustvenemu in socialnemu razvoju.     

Vsak otrok mora imeti pravico do igre, …
… sicer lahko kaj hitro začne zaostajati za vrstniki. Otroka zanimajo prav vsi predmeti, ki ga obdajajo v okolju, starši pa moramo poskrbeti za njihovo varnost in umakniti nevarne predmete. Otrok naj ima tudi igrače, ki mu zagotavljajo optimalen razvoj, saj so le-te osnovane tako, da skozi igro razvija socialne spretnosti, prostorsko orientacijo, govorne veščine, smisel za kombinatoriko, motorične sposobnosti in seveda vztrajnost, ki ga spremlja vse življenje.  

Kupujmo dobre igrače
Igre in igrače so za otroka nadomestki resničnih predmetov, saj z njimi posnemajo podobe vsakdanjega življenja. Pravila preslikav resničnosti v simboliko igrač pa niso podana eksplicitno, ampak so v večji meri rezultat otrokove domišljije.  

Igrača naj bo kakovostna. Kakovostno igračo prepoznamo po oznaki »Dobra igrača«. Govorimo o ropotuljicah, o ljubkovalnih igračah za domišljijsko igro, o igračah, ki spodbujajo gibalne sposobnosti (npr. žoge, vozila), in seveda o družabnih igrah ter sestavljankah in kockah. Mogoče ne bo odveč, če opozorimo, da se s kockami ne igrajo samo dečki, pač pa tudi deklice. Vseeno pa je deklice treba spodbujati, da se igrajo z njimi, saj bodo na tak način izraziteje razvile mehanične in kombinatorne sposobnosti, kot pa če se bodo igrale zgolj z barbikami.  

Starši so pomembno »cedilo«, ki odločajo o nakupu dobre igrače in ki nasprotujejo igračam, ki prikazujejo nasilje, saj otrok še ne zna selekcionirati. Ni dobro, da otrokom z igračami predstavljamo le ideale – npr. lepe vitke punčke –, saj lahko razvijejo napačno predstavo o življenju, kateremu bodo kasneje skušali slediti.         

Didaktične igrače
Didaktične igrače so pravzaprav vse, ki so kakovostne in primerne otrokovi starosti. Z njimi se otrok nekaj nauči. Otroku predstavljajo izziv, morajo pa biti primerne njegovim sposobnostim. Igra z didaktičnimi igračami močno vpliva na pridobitev pozitivnega odnosa do učenja in delovnih navad. Njihova vloga se začne že pri dojenčku, ki opazuje medvedka, ki ropota, šumi, igra, se trese, ... Zato je prav, da otroku čim hitreje ponudimo žogice, lesene obročke, slikanice in mehke igrače. Nikakor pa ne smemo siliti otroka v uporabo didaktičnih igrač, saj bo razvil veselje do učenja le takrat, ko bo v igri užival. Otroku zagotovite svojo prisotnost, mu pokažite, kako naj se igra in ga pohvalite za dosežke. Ker se otrok dokaj hitro naveliča ene igre, je treba pred njega stalno postavljati vedno nove in nove izzive.  

Namen didaktičnih igrač je razvijanje:  

• otrokovega govora (poslušanje drugega, učenje glasov, pripovedovanje),
• motorike (ročne spretnosti, koordinacija, hitro reagiranje),
• čutil (vonj, tip, sluh),
• miselnih sposobnosti (reševanje problemov, urjenje spomina, posploševanje),
• domišljije (izmišljanje, nove igre),
• ustvarjalnosti, izkušenj in znanja ter spoznavanje med vrstniki.  

Otrok se mora z igračami igrati z veseljem, njemu ni bistveno, da se kaj nauči. Pri uporabi didaktičnih igrač pa mora delovati dvoje: kako bodo otroci prijetno preživeli čas in se ob tem še česa naučili. Nepravilno bi bilo, če ne bi omenili, da imajo didaktične igrače tudi slabo lastnost, kajti otroka lahko delno omejujejo, saj pri igri ni svoboden, ker je cilj igre določen vnaprej.    

Varnost igrač
Vse prevečkrat slišimo novice o nesrečah otrok, ki so se zgodile prav zaradi igrač. Zato še vedno lahko trdimo, da na trgu ni v pravi meri poskrbljeno za kakovost in varnost igrač, med najbolj ogroženimi pa so ravno mali otroci. V Sloveniji varnost igrač ureja Pravilnik o varnosti igrač, ki se ravna po zahtevah evropske direktive. Igrače, namenjene evropskemu trgu, morajo imeti oznako CE, ki je namenjena nadzornim organom in ne nam – kupcem. Sama oznaka ne zagotavlja vseh varnostnih lastnosti, saj gre za proizvajalčevo samooznačevanje in se tako lahko oznako tudi zlorablja.  

Pri nakupu igrač bodimo pozorni na varnostna opozorila in obširne informacije o delovanju igrače, če pa jih ni, potem že obstaja sum o ustreznosti igrače. Opozorila morajo biti izpisana na etiketi na vidnem mestu in v slovenščini. Kot prvo opozorilo naj velja primernost igrače starosti otroka, saj mu je igrača lahko nevarna, ker je slabo oblikovana, neprimernih dimenzij, iz nevarnih materialov (plastika, barve, laki, lepila …). Zavedati se moramo nevarnosti majhnih delov, ostrih, koničastih, štrlečih delov igrač, povsem varne pa niso niti mehke igrače. Čeprav velja zagotovilo proizvajalca, to še ne pomeni, da je igrača ustrezna – presodimo sami!  Tudi zvočne igrače so lahko škodljive za otrokov sluh, kajti raziskave kažejo, da so nekatere preglasne. Lahko poškodujejo otrokov sluh, če izpostavljenost traja dalj časa. Če imamo doma dva otroka različnih starosti, moramo paziti na igrače starejšega, ker so za mlajšega lahko zelo nevarne. Najbolje, da ste pri igri prisotni oz. jo pod budnim očesom nadzorujete. Na nevarne in škodljive igrače bodimo pozorni že ob nakupu. Če na njih naletimo, obvestimo zdravstveno inšpekcijo, ki nadzoruje kakovost in varnost igrač, le-ta pa v primeru nepravilnosti zadevo preda tržni inšpekciji. O podobnih igračah in umiku s trga se lahko informirate na spletni strani www.zps.si.  

Starši ste otrokov trener igranja!
Starši lahko naredimo pomemben korak v otrokovem razvoju, spodbujamo spoznavne možnosti in socialne spretnosti otrok, če se vključujemo v igro z otrokom praktično v vseh vrstah iger. Otroka opazujmo in spremljajmo, saj bomo tako videli, kako se otrok igra in kako mu lahko pomagamo. Potreben je naš čas, ki ga kakovostno posvetimo otroku, spodbujajmo ga pri igri in ga pohvalimo za njegov uspeh.

Piše: Dolenc Nika
Vir: www.ringaraja.net

• Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani,www.pef.uni-lj.si
• Zveza potrošnikov Slovenije, www.zps.si
• Zdravstveni inšpektorat RS, www.zi.gov.si
• Tržni inšpektorat RS, www.ti.gov.si
• Marjanovič Umek L., Zupančič M.: Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 200