Michel, ki živi v Franciji, je na spletu pri nemškem prodajalcu kupil digitalno kamero ter zanjo odštel 300 evrov.  Od prodajalca je dobil obvestilo, da je kamera na poti, vendar je ni prejel. Nerešena zgodba? Ne nujno. Michel se je obrnil na Evropski potrošniški center v Franciji. Ta se je povezal z nemškim potrošniškim centrom za nakupe na spletu in slednji je kontaktiral prodajalca. Ta ni imel dokazila, da je kamero sploh poslal. In, da se vrnemo nazaj k Michelu – Michel je kamero po posredovanju prejel.

Takšnih uspešnih primerov posredovanja je na tisoče. Tudi v Evropskem potrošniškem centru v Ljubljani, ki ima za seboj bero uspešno rešenih primerov čezmejnega posredovanja v korist slovenskih potrošnikov. Osebno se spomnim primera, ko je mlada družina čez mejo v Italiji kupila otroško opremo, v trgovini pa so jim v paket zavili drug izdelek, kar so opazili šele doma.

Medtem ko je bil trgovec za njihove pritožbe gluh, je slovenski Evropski potrošniški center kontaktiral italijanske kolege in ti neposredno trgovca. Zadeva se je nato hitro rešila v korist potrošnika.

Ob vseh uspešnih primerih zaščite potrošnikovih pravic na evropskem notranjem trgu pa je verjetno prav tako mnogo takšnih, v katerih se potrošnik kot posameznik ni znašel. Čeprav temu ne bi smelo biti tako. Evropskega potrošnika na notranjem trgu ščiti evropska zakonodaja, ki mu zagotavlja enakopravne pogoje, naj gre za nakup v lokalni trgovini, za nakup v katerikoli drugi državi Evropske unije ali za nakup prek spleta.  Prav tako mu evropska zakonodaja zagotavlja visoke standarde varnosti izdelkov, ki so naprodaj, prepoveduje zavajajoče prakse oglaševanja, nepoštene prodajne prakse itd.

Da v EU potrošniški politiki posvečamo veliko pozornosti, ni nenavadno. Ni nas ravno malo – skoraj pol milijarde – in naši izdatki skupaj predstavljajo polovico bruto domačega proizvoda EU. Naš potencial na notranjem trgu je ogromen. Ob prosti in neomejeni izbiri na celotnem ozemlju EU imamo lahko ključen vpliv na konkurenčnost v gospodarstvu. Vprašanje je, do katere mere oziroma v kakšnih okoliščinah ta potencial lahko izkoristimo.

Zakonodaja, ki nas ščiti, je predpogoj. Nato pa je treba to zakonodajo poznati in jo tudi polno uporabljati. Temu namenjamo tokratno izdajo EUekspresa. Pregledu pravic, ki jih ima potrošnik v Evropski uniji, in pa predvsem pregledu vseh orodij, ki so mu pri uveljavljanju pravic na voljo. Ne enih ne drugih ni malo.

Ključ do izkoriščanja polnega potenciala notranjega trga na strani potrošnika je nedvomno zaupanje. In, kot pravijo, zaupanje je valuta sodobnega gospodarstva. V času negotovih gospodarskih izgledov, ko bo potrošnik toliko bolj premislil, za kaj bo odštel svoj pošteno zasluženi denar, morda toliko bolj pomembna modrost.

Mihela Zupančič,
vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
www.euekspres.si