Gobice rdeče
bele pike so imele,
da polže bi strašile,
ker so si želele,
da bi mir imele.

V gozdu rasle so,
polže štele so,
ki po poti mimo so prišli,
ker so gobice iskali,
da za hrano jih bi imeli.

Bele pike so strašile
tudi dogonoge pajke,
ki svoje velike mreže
so obešali v vse veže.

Vsi hrošči pisani,
ki so si dom iskali
so bele pike jih zmotile,
da gobice rdeče niso si izbrali
za svoj dom v veliki vili.

Gobice rdeče
pa so gozd krasile,
namesto rož so pike imele,
v dežju so cvetele
in se sonca veselile.

Na stara leta so se posušile
in pike izgubile
klobuke so zaprle
in za vekomaj umrle.

Ana Nuša