Poročilo mednarodne nevladne organizacije GRAIN, oktober 2008

Današnji kriza hrane in finančna kriza sta, skupaj, sprožili novo globalno pridobivanje zemlje. Vlade držav, ki nimajo zagotovljene varnosti glede hrane, tiste ki se zanašajo na uvoz, da bi lahko nahranile svoje prebivalstvo, si zagotavljajo kmetijska posestva po vsem svetu; pridobivajo zunanje vire za lastno proizvodnjo hrane ter da bi pobegnile visokim tržnim cenam.

Zasebni investitorji, lačni dobička sredi poglabljajoče se finančne krize, se osredotočajo na kmetijska posestva v tujini kot pomemben nov vir prihodka. Kot rezultat obeh trendov je rodovitna kmetijska zemlja v nekaterih najrevnejših državah sveta, kjer že tako vlada lakota, na hitro privatizirana in jo konsolidirajo tuja podjetja. Novo poročilo organizacije GRAIN preučuje 100 primerov prisvajanja kmetjskih zemljišč – bodisi zaradi hrane ali samo zaradi dobička – ki so se pojavili v tem letu.

Savdska Arabija in Kitajska sta samo dve od držav, ki kupujeta kmetijska posestva od Sudana do Kambodže, da bi zadostili lastnim potrebam po hrani. V teh primerih se vlade, včasih preko državnih investicijskih skladov (SWF), pogajajo o pravicah do tuje zemlje – bodisi z nakupom, koncesijo ali najemom – tako da njihove korporacije lahko vstopijo in proizvajajo hrano, ki jo nato izvozijo nazaj domov. V zameno ponujajo naftne pogodbe, ugodna posojila, infrastrukturne projekte in razvojne sklade. Države, ki pridobivajo zemljo zaradi hrane, vključujejo Kitajsko, Indijo, Japonsko, Malezijo, Korejo, Egipt, Libijo, Bahrain, Jordan, Kuvajt, Katar, Savdsko Arabijo in Združene Arabske Emirate. Med tistimi, ki se odpovedujejo svoji zemlji v zameno za naftne posle ali naložbe so Filipini, Mozambik,Tajska, Kambodža, Burma, Laos, Indonezija, Pakistan, Sudan, Uganda, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Ukrajina, Rusija, Kazahstan in Zimbabve.

Investiranje v kmetije v tujini za proizvodnjo hrane za ozek svetovni trg je dandanes tudi, kot je videti, izredno zanimiv način za služenje denarja. Skozi celo leto je armada investicijskih hiš, upravljalcev zasebnega kapitala in hedge skladov kupovala kmetijsko zemljo po vsem svetu. Načrt je zaslužek na osnovi nizkih stroškov zemlje in visokih cen hrane, kjerkoli so na voljo rodovitna kmetijska zemjišča - kot na primer Ukrajina, Kitajska, Rusija, Nigerija, Argentina, Brazilija in Kazahstan. Med imeni, ki pridobivajo zemljo zaradi želje po dobičku so znana imena kot so Goldman Sachs, Morgan Stanley, BlackRock in Louis Dreyfus, vendar je še veliko drugih. In pomoč jim nudijo agencije kot so Svetovna banka (World Bank), njena Mednarodna Finančna Korporacija in Evropska banka za obnovo in razvoj, ki pritiskajo ciljne države, da spremenijo svoje zakone in omogočijo močnejše lastništvo zemlje s strani tujcev.

Medtem ko politični voditelji in organi Združenih narodov poskušajo "upravljati” morebitni zaostanek, pa organizacije kmetov, opozicijske stranke, skupine za varstvo človekovih pravic in drugi kritizirajo in se upirajo tem poslom. Vendar bo potrebno še veliko več, da bi ustavili to masivno razprodajo tega, kar predstavlja same temelje neodvisnosti na področju hrane.  

Originalni članek v angleščini: http://www.grain.org/nfg/?id=610
Celotno poročilo (v angleščini): http://www.grain.org/go/landgrab

GRAIN je bil ustanovljen 1990 z namenom  spodbuja trajnostno upravljanje in uporabo kmetijske biotske raznovrstnosti, ki je osnovana na človeškem nadzoru genetiskih virov in lokalnega znanja