Od leta 1994 po celem svetu prvega novembra praznujejo svetovni dan veganstva. Na ta dan je leta 1944 Britanec Donald Watson ustanovil prvo vegansko društvo na svetu. Danes lahko rečemo, da ima ta dan vedno večji pomen, kajti čedalje več raziskav potrjuje, da je veganska hrana najboljša zaščita za zdravje ljudi.

»Rastlinska prehrana bi samo v Združenih državah Amerike vsako leto lahko rešila pred smrtjo in boleznimi na sto tisoče ljudi,« so besede T. Colina Campbella, avtorja knjige Kitajska študija, v kateri je objavil kopico rezultatov o škodljivosti hrane živalskega izvora. Ironično je, da praznik veganstva v Sloveniji sovpada z dnevom mrtvih.

Torej dokazano je, da je meso in živalski proizvodi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kar pomeni, da se tako vsako leto ob dnevu mrtvih spominjamo tudi tistih, ki so umrli zaradi uživanja napačne prehrane. Lahko torej sklepamo, da bi mnogi ljudje, ki so danes že pokojni, morda še živeli, če bi uživali vegansko hrano. Zastavlja se vprašanje ali lahko krivdo za njihovo predčasno smrt pripišemo tudi tistim, ki sestavljajo smrtonosne jedilnike? In se celo na vse kriplje trudijo obdržati živali na krožniku, čeprav poznajo študije o škodljivosti živalske prehrane.

Res čudno in težko razumljivo, še posebej morda za nas kmete, ki vedno močneje občutimo posledice masovne reje živali v kmetijstvu. Gre namreč za vedno hujše klimatske spremembe in katastrofe, ki nam otežujejo delo na poljih, sadovnjakih ali rastlinjakih. In prav reja živali za našo hrano je glavni  krivec za vedno hujše katastrofe. O tem govori vedno več strokovnjakov tudi pri nas v Sloveniji. Tako je pred kratkim za časopis Večer znana slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj izjavila: 
»Če imamo torej resnično voljo spremeniti svoj odnos do okolja in podnebnih
sprememb, ni dovolj, da to počnemo le za volanom, s privijanjem
termostatov in nameščanjem solarnih sistemov. Začnimo tudi pri svojem
krožniku.«

Vegansko prehranjevanje bi pomenilo nepredstavljiv korak naprej v razvoju za človeštvo, mati zemlja pa bi si v veliki meri oddahnila, kajti veganstvo bi nam prineslo tudi nov način razmišljanja ter tako vedno manjše potrebe po izkoriščanju Zemlje. Kot že rečeno, razvoj bi šel lahko naprej, ne nazaj, ampak ne na račun uničevanja in izkoriščanja. Trdimo, da to kar človek počne danes, ne moremo imenovati razvoj, ampak uničevanje bivalnega prostora za vse oblike življenja in najverjetneje direktna pot v samouničenje. Za nas razvoj pomeni način življenja brez uničevanja, ubijanja, izkoriščanja, zastrupljanja, ropanja, način življenja brez nadrejenih in podrejenih, in v družbi višjega srednjega sloja, kjer bi lahko imeli prav tako razna pomagala in sredstva pri vsakdanjih opravilih, seveda na sončno energijo, ki je najbolj čista in neomejena, kjer bi se na vseh področjih življenja spoštovalo in živelo po našem vodilu, zlatem  pravilu: Kar ne želiš, da tebi kdo stori, ne stori ti drugemu.         

Stanko Valpatič, predsednik