Ko se boste(bomo) v teh dneh z obiskom na pokopališčih spomnili svojih prednikov, razmislimo o tem, da bi se jih poleg prižiganja svečk in polaganja rož na grob, lahko spomnili tudi na drugačen način. Morda bi jim lahko napisali pisemce, v katerem bi jim razložili, kako je sedaj, ko jih ni več. Morda bi bili na kaj še posebej ponosni, oziroma, včasih je dovolj tudi to, da jim napišemo, da jih zelo pogrešamo.
Lahko bi jim v nekoliko trajnejši spomin dali na grob kakšen poseben kamenček, ki smo ga letos poleti našli ob morju oz reki. Lahko pa naprimer naredimo kakšno gesto, za katero vemo, da bi jim bila všeč, naprimer obiščemo katerega od njihovih prijateljev in se z njim pogovorimo ali naredimo kakšno drugo dobro delo.
Ob tem prazniku pa je prav , da se spomnimo tudi na naravo, saj za nami ostane na kupe plastičnih ohišij. Zato predlagamo, da se letos ozremo po kakšnih okolju prijaznejših svečkah, lahko tudi brez ohišij, kot je to v navadi v nekaterih drugih državah. Poglejte tudi ali je na vašem pokopališču morda že urejeno ločeno zbiranje cvetja in plastike. Če še ni, lahko pristojne na občini vljudno opozorite na to. Zapis v knjigo dobrih del vam tako ne uide.
|
Dan spomina na mrtve
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 30. oktober 2008 @ 15:31 CET
Nihče ne more noči prebedeti na pokopališču,
ko se ob polnoči odpirajo grobovi in duše rajnih
kot jate kresnic plavajo nad cvetjem in gorečimi svečami.
Tedaj se grobovi med seboj pogovarjajo o ljudeh,
ki živijo v grobovih svojih hiš in pospravljajo stvari,
ki jih bodo morali zapustiti tako, kot duša zapusti
svoje prejšnje telo in se odpočije v spominih živih,
ki ji prinašajo cvetje in obnavljajo prijateljstva
s prebivalci njihovega bodočega domovanja,
okrašenega z belimi cvetovi, ki jih ponoči pokrije rosa.
Dan mrtvih je predivo časa, ki povezuje neskončne
možnosti življenja tvoje duše z dušami umrlih v večnosti
Tatjana