Pred nami je
3. gala abonmajski koncert Savitra

6. november 2008 v SNG Maribor ob 19.30 in
7. november 2008 v SF Ljubljana ob 19.30

Častni pokrovitelj in gost koncerta v Ljubljani bo ljubljanski župan, gospod Zoran Jankovič.

Komorni orkester Savitra »l'Aqua Divina«
                                              dirigent Matjaž Rebolj
                                                  Mirjam Kalin, mezzosopran in
                                                                                 Janez Lotrič, tenor

Vas bodo izpostavili monumentalnemu simfoničnemu delu, ki predstavlja edinstveno združitev simfonične oblike in pesniškega cikla.

 Gustav Mahler in Arnold Schönberg
Pesem o Zemlji
(za komorni orkester in dva pevca)

Lepote Zemlje smo navajeni opazovati z očmi, le redko jih slišimo, Gustav Mahler pa nam je podaril skladbo, kjer plete v glasbo svoje najbolj prefinjeno občutenje zemeljske hkratne lepote in tragike, kakor sta se mu razodevali v najtežjih obdobjih njegovega življenja.

Dovolite srcu, da se napolni z glasbo in sprejmite enkratno priložnost pokoncertnega druženja z nastopajočimi umetniki.
Umetniška organizacija Savitra deluje kot Kulturno društvo Savitra.Utrjuje zaupanje in prepletanje ljudi vseh generacij, kjer ni pomembno, na kateri strani odra sedite, s svojo prisotnostjo soustvarjate skupno celoto.

Das Lied von der Erde – Pesem o Zemlji je monumentalno simfonično delo Gustava Mahlerja. Napisal ga je kot zaporedje sedmih pesmi (dve je združil v zadnjem stavku) za velik orkester in dva vokalna solista v letih 1908 in 1909. Gre za edinstveno združitev simfonične oblike in pesemskega cikla.

Navdih za nastanek te pesemske simfonije je dobil ob prebiranju  starodavne kitajske poezije v zbirki Die Chinesische Flöte, ki jo je, prevedeno v nemščino, izdal Hans Bethge. K njej se je Mahler zatekel v obdobju po letu 1907 in le nekaj let pred smrtjo, ko je preživel več hudih duševnih udarcev. V takšnem stanju duha ga je očarala zemeljska lepota ter hkratna minljivost in tragika, ki ju izraža poezija; doživljanje obojega je  po Mahlerjevi izjavi ustvarilo »verjetno najbolj osebno kompozicijo do tedaj«. 

Avstrijski skladatelj mlajše generacije Arnold Schönberg, ki izhaja iz t.i. druge dunajske šole, je bil nad Mahlerjevo glasbo presunjen, kar je večkrat izrazil v svojih zapisih. Skladatelja sta se kasneje prijateljsko tesno povezala in Schönberg je še dolgo po Mahlerjevi  smrti obujal spomin na njegovo ustvarjanje.

Ustanovil je Mahlerjevo društvo, sodeloval na Mahlerjevem festivalu, za pogostejše izvajanje pa je sam predeloval mnoge njegove kompozicije. Med drugim se je lotil tudi predelave Pesmi o Zemlji iz simfonične v komorno zasedbo s solistoma, vendar je v času življenja uspel predelati le del prvega stavka, ostalih pet stavkov je dokončal dirigent Rainer Riehn leta 1980.  

Zdravica o tugi (Li-Tai-Po)
Osamljena v jeseni (Čang-Tsi)
Paviljon iz porcelana (Li-Tai-Po)
Ob bregu (Li-Tai-Po)
Pivec v pomladi (Li-Tai-Po)
V pričakovanju prijatelja (Mong-Kao-Jen) in Slovo prijateljevo (Vang-Vei)

Slovenski prevodi pesmi, izdanih pod naslovom Kitajska lirika, so delo Alojza Gradnika.

Mirjam Kalin se je po končani Pedagoški gimnaziji posvetila študiju solopetja pri operni divi prof. Zlati Ognjanovič. Maja 1989 je postala članica Komornega zbora RTV Slovenija, marca 1991 pa je bila sprejeta v takrat novoustanovljeni Slovenski komorni zbor. Leta 1994 je postala članica zbora ljubljanske Opere, kjer je dobila tudi prvo vlogo Guvernante v Pikovi dami P. I. Čajkovskega. Kot mlada in obetavna pevka je avgusta 1996 prejela štipendijo Richarda Wagnerja, istega leta je postala članica solističnega ansambla ljubljanske Opere, kjer se je v tekoči sezoni izkazala z vlogo Jele v operi Ekvinokcij Marjana Kozine, za katero je prejela nagrado zlata ptica. Za svoje dosežke je bila leta 2005 nagrajena z nagrado Prešernovega sklada.

Mirjam Kalin je zelo dejavna tudi kot koncertna solistka in ima v slovenskem kulturnem prostoru pomembno vlogo. Njen repertoar, ki se razteza od baroka do sodobnih del, jo je popeljal v koncertne dvorane po vsej Evropi; nastopila je v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Srbiji, na Portugalskem, Škotskem, Hrvaškem in drugod. Sodelovala je s številnimi priznanimi umetniki, kot so Zubin Mehta, Dieter Rossberg, George Pehlivanian, Hartmut Haenchen, Janos Kovacs, Leopold Hager, Lior Shambadal, Martin Haselboeck, Michel Corboz in številni drugi.

Janez Lotrič je študiral solopetje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Izpopolnjeval se je pri Mariu del Monacu in komorni pevki Hildi Zadek na Dunaju. Med letoma 1980 in 1987 je bil solist mariborske Opere. Leta 1989 je presenetil z odličnima uvrstitvama na tekmovanju Toti dal Monte v Trbižu in na tekmovanju Maria del Monaca v Castelfrancu. Nastop na dunajskem tekmovanju Belvedere mu je zagotovil nastavitev v operni hiši v Osnabrucku.

Od leta 1988 do 1977 je bil svobodni umetnik, nato je postal član ljubljanske Opere. Od 1966 je stalni gost Državne opere na Dunaju. V tej sloviti hiši je doslej nastopil v devetih različnih vlogah, in sicer več kot petdesetkrat. Nastopal je v družbi velikih pevskih in dirigentskih imen, med drugim v Deželni operi v Salzburgu, v berlinski Nemški operi, pariški Komični operi, v Danski kraljevi operi v Københavnu ter v hamburški in essenski operni hiši.

Leta 1999 je posnel prvo samostojno zgoščenko z maestrom Urošem Lajovicem. Posnetki so mu odprli vrata pariške opere Bastille. Pel je na premieri Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha in še v devetih ponovitvah. Zelo je uspešen tudi v sloviti milanski Scali. Uspehi, ki jih v zadnjih letih dosega Janez Lotrič, so primerljivi z uspehi največjih tenorjev našega časa.

Matjaž Rebolj je tako doma kot v tujini zelo priznan slovenski oboist. Že v najstniških letih je čutil potrebo po novem in dodatnem načinu izražanja ter se posvetil študija dirigiranja. V nemškem Lepzigu je študiral pri Haraldu Knaufu, v Madridu z Georgeom Pehlivanianom in v  Sloveniji pri svetovno priznanem slovenskem dirigentu Marku Letonji. 

Matjaž Rebolj je umetniški vodja in idejni oče Umetniške organizacije Savitra ter hkrati od leta 2005 glavni dirigent komornega orkestra Savitra, ki je že s prvim koncertom navdušil občinstvo in kritike. Vabila za orkester se vrstijo in posnetih je že več DVD-jev (med drugim jih je odkupilo Ministrstvo za gospodarsvto, oddelek za turizem). 

INFO:
Nives Trope,
SavitraART
tel.:  +386(0)41350222 
nives.trope@gmail.com
Sončna pot 13
2312 Orehova vas
www.savitra.org

Ana Šinkovec
Cultural Editor
ana@sloveniatimes.net
041 977 747

PLAKAT