|  Na Obali ljudje komentirajo zadnje dogodke o nasilnem pregonu vrtičkarjev z vrtov, ki so jih imeli v posesti dolga leta in jih več ali manj skrbno obdelovali, da so s skromnimi pridelki solate in paradižnika lažje preživeli. To je povsem logično, da je ljudstvo tudi na Obali prestrašeno, saj veleimperializem in moč kapitala nimata meja.
Že od nekdaj so bili vrtičkarji trn v peti Mercatu in pokravatanemu šefu, ki ni trpel konkurence. Veliko je bilo med ljudmi govora o petelinjenju in rašpljanju pod špehom, tam kjer kuram puščajo kri. Pa je ljudstvo rdečo petelinjo barvo asociralo z rdečo nekropolo. Nič več ni bela Luwigana!
Ko se s krpelcem počoha nekovšen bruškikozen buržujski mačo, napne rdečkast goltanček, se potipa po delnicah in Evrih, pogleda skozi okno, nato gre proti Luwiganici, odpahne vejevje in kuka vrtičkarje, razčeše solato, skuštra peteršilj, psihoanalizira sončnice in pravi na pol premišljeno: Uvjek pamti moj kume, da si z Marinkove Bare!
Nato se sestaneta v rdeči nekropoli mačo in Joco in skvačkata plan za nogometno igrišče, kjer bodo brcali klonirane buče. In glej ga zlomka, na mesto, da bi krajinarji naredili načrt za vrtičke v Luwigani, ugotovijo meščani, da je za NOB prepozno.
Vsak bi luwigansko solato rezal z veseljem, tudi rože za vence in cvetlice za znake žalovanja. Neka vrtičkarka spomeničarka je pred Žalami odložila ves svoj nakit, njen mož delovni invalid za socializem pa se je priplazil po golih rokah do pred Plečnikovih Žal in zaječal: Vrnite mi mojo solato! Vrnite mi mojo solato!
Tiho, stisni zobe! Jej piške in Mercata klobase in pika!
Trava za Luwiganico pa sedaj raste kot iz nič, beke pokajo, zrušene kolibe in barake škripljejo, uničeni so mladi orehi in strta so srca židanih vrtičkarjev, ki si obvezujejo žuljave roke in duše z žalnimi trakovi. Strašno jih boli, kako jih tudi ne bi? Also known as Cosa Nostra Don Corleone z binoklom in beton buržujskega mesta strmi v novi kapitalistični čas, zemlja se vrti, buržuj se treplja po trebuhu, le škoda, da ni za NOB in vlado vrtičkarjev drugi čas.
Kako denar strašansko smrdi, pička mu materna! , je siknil vrtičkar astmatik s škrgami v Luwiganici.
Potem, ko je high-ranking official odstranil vrtičke z območja vrtičkarstva je zdaj videti, da bo high-ranking official podobno ukrepal tudi na območju med reko Savo in obvoznico, kjer košček zemlje obdeluje več kot 1500 avtohtonih in priseljenih Luwigancev. Za preprečitev rušenja vrtičkov so ustanovili Društvo vrtičkarjev Luwigana. Sklenili so:
Vrtički ostanejo v zakupu istih zakupnikov. Ljubiteljsko bomo gojili vrtnine, okrasne rastline, baziliko, čebulo, česen, posadili lovorjeve grme, pekli na roštilu in se veselili.
Vrtički ostanejo istih velikosti in obljubljamo, da ne bomo postali kulaki s kolhozi ob Luwiganici, temveč majhni, neznati vegaortiči, s kakšnim čevapčičem za priboljšek;
Velikost objektov na vrtičkih ne sme presegati 10% velikosti vrtička in ne 0,00000001 % bogastva ex šefa Mercata.
Vrtičkarji morajo nabaviti kemična stranišča in odstraniti vsa sporna stranišča, šefi naj hodijo na svojo potrebo v Luwigani.
Vrtičkarji nikakor ne pristajajo na rušenje, ker so denar težko prislužili.
Vrtičkarji so pripravljeni plačevati pošteno uporabnino za vrtiček.
Vrtičkarji bodo uporabili samo taka fitofarmacevtska sredstva, ki ne bodo škodovala velikih ribam v Luwiganici, male so že na vse navajene iz Mercate.
Proletarci vseh dežel združite se v svojih vrtičkih!
Ma, kaj mislite, da ste v socializmu?
Ma, mi Slovenci smo narod malih kmetičev in kako boš spravil vrtiček iz Slovenca, prej mu izrežeš in vzameš srce!
RADIO GA-GA: Vendar pa zgolj ukinitev vrtičkarskih površin ne bi bila dobra rešitev, saj ne smemo spregledati cele množice dejavnikov, ki kažejo tudi na pozitivne družbene učinke te dejavnosti. Vrtičkarstvo ni le ekonomsko zanimiva dejavnost (predvsem za tiste z manjšimi dohodki), ampak postaja vse bolj tudi oblika preživljanja prostega časa - neke vrste rekreacija in priložnost za druženje. To še posebej pride do izraza ob gosteje naseljenih blokovskih naseljih, kjer ljudje teže pridejo v stik z naravo in s površinami za rekreacijo. Če bi bila ta območja dobro urejena, bi se na njih lahko vezale tudi nekatere nove dejavnosti.
Ali se res ni moglo najti vsaj nek sprejemljivi konsens z vrtičkarji in dati nek bolj privlačen videz temu mestnem buržujskemu prostoru, ki hodi na počitnice na Maldive?
Vse to bi seveda moralo biti vpeto v občinski prostorski načrt in načrt socialnih aspektov preživljanja prostega časa, sočasno pa bi bilo treba urediti še vsa pravna, lastniška in najemniška razmerja ter evidence. Če se tega niso lotili, je to slab znak za rdečo nekropolo, ki lahko zamaje stolček županu.
Kot zanimivost velja omeniti, da so na Nizozemskem v kraju Noerno že v tridesetih letih prejšnjega stoletja uredili vrtičkarsko površino po zamislih krajinskega arhitekta Soerensena. Danes je ta površina zavarovana kot kulturna dediščina. Torej - se da!
Da se nekaj zastrašujočega dogaja v tem miljejčku Citi Luwigana, je bilo videti v čustvih gneče mož reda in preganjanih. vrtičkarjev. Pravijo, da bodo v Mestni občini Luwigana razjarjeni vrtičkarji razrešili župana. Očitajo mu, da je premalo krat sprejel in gostil ex presidenta Milana z eco solato in češpljevimi cmoki, zato je prišlo do prekinitve stika s proletariatom in nasilnega rušenja te prelepe luwiganske idile.
Meščani tudi nemudoma zahtevajo, da se uresniči program županskega kandidata citoyen ne borugeois, nekega zelo znanega kulturnika, ki napoveduje pravi Eros političnega mestnega življenja in vegetacije ob Luwiganici:
- da se poskrbi za mestno kulturno ohranjanje urbanega in arhitekturnega okolja ter krajinarsko vrtičkarstvo:
- v ljubljanske parke naj pridejo spet otroci in priletni,
- vse zmazke na imenitnih pročeljih palač in drugih izredno lepih stavb: izbrisati in urediti,
- urediti je Ljubljanico in Savo, tako s povsakdanjenostjo zgodovine kot z ukrepi, da bodo ljudje hodili radi ob svojo reko,
- urediti je staro mestno jedro, da ne bo tako vidno propadalo kot odvečno, obenem pa paziti na območje BTC in okoliških trgovskih infrastrukturnih ali primestnih okolij,
- urediti je ljubljanski turizem,
- s Tromostovja je nemudoma odstraniti nagravžni zeleni tabli WC: ker k Plečniku to preprosto ne spada, straniščno oznako prestaviti,
- urediti razmerje med vozniki avtomobilov in pešci - da ne bodo domala vse ceste s pločniki vred avtomobilsko zasedene, zato določitev cestnega vrveža v redu,
- urediti je vsaj imenitnejše restavracije,da ne bo bučne muzike, ki moti - da se bodo lahko prijatelji mirno in kulturno pogovorili med sabo,
- urediti smetnjake povsod vidne na cestah in ulicah,
- skrbeti je za red in čistočo mesta, podobno kot v razviti Evropi,
- razvijati je meščansko in mestno-kulturno zavest Luwignancev: vrniti ugled ljudem, ne glede na partitokracijo ali strankarsko prepričanje, z zahtevo po slovensko-luwignanskem samozavestnem sporazumevanju; graditi zdrav lokalpatriotizem.
Rada bi videla, kako bo jecljal župan, ko se bo moral soočiti s politično-urbanim in buržujskim diskurzom novega kandidata! Zdaj ga podpirajo celo vrtičkarji. Kaj tudi ne bi, saj protikandidat znan slovenski kulturnik in ljubljenec vrtičkarjev ter ljubitelj krajinsko lepo urejenih vrtičkov.
LUWIGANSKI KRAJINARSKI VRTIČKI SE MORAJO SPOMENIŠKO ZAŠČITITI!
Ob vsem tem se na koncu zastavlja resno vprašanje, ali se krajinski arhitekti res ne morejo dogovoriti za načrtovanje krajinske arhitekture, krajine z vrtički s ciljem ustvariti skladne in smiselne krajinske celote in si ob tem odgovoriti na vprašanje, kako ohraniti kulturno dediščino na določenem območju in zaključenem okolju, da bi vrtna arhitektura in spomeniška kulturna krajina bile vključene v prostorsko planiranje in načrtovanje. Ali res nimamo smisla za revitalizacijo historičnega zelenja in sestavin odprtega prostora kot sestavnega dela naselij z upoštevanjem izvirne oblikovne tradicije. Ali res nismo sposobni priznati pomen in vrednost zgodovinskih vrtov in se osredotočiti na njihovo kulturno dediščino . Vegetacija ustvarja strukture in kompozicije, ki nosijo določena sporočila z ekološko skladnimi prizorišči. Stroka vedno išče rešitve med integralnim vedenjem in metodami obravnave krajinske podobe, ki vedno išče ravnotežje med njenim varovanjem in razvojem.
Zvedati se moramo, da denar ni vse!
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
O vrtičkarjih v City Luwigana
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 24. oktober 2008 @ 07:58 CEST
Zaris položajev vrtičkarjev bo šel v pozabo, začelo se je obnavljanje vrtičkarskih površin po zamisli župana.
Vedeti moramo, da so vrtičkarji človeška komedija današnjega časa, ki najbolj pove kako se ljudje spreminjamo. Onstran vrtičkarjev ni ničesar, le glorija samega župana s postaranim prijateljem, z nebeško slavo, ki sta jo v plemeniti druščini žela v fraku, s svojimi načičkanimi soprogami in elitno druščino na večerji ob sprejemu angleške monarhinje Elizabete II, na kateri ni manjkalo solatnih jedi. Nekoč jim je bil vrtiček s solato edino zatočišče, a časi se spreminjajo.
Primer je zelo podoben Voltairevemu Candide ou l'optimisme, 1758. leta – Kandid ali optimizem, ko Kandid in Kunigunda gresta skozi številne nesreče, umreta in znova oživita, ampak to se podobno dogaja še drugim osebam romana – na koncu se vsi znajdejo živi in zdravi, čeprav ne več mladi in lepi, v skupni druščini, da bi prakticirali na novo najdeno načelo »obdelujmo naš vrt«.
Roman je nastal, ko je bil Voltaire na obisku pri palatinskem volilnem knezu. Česar vsega niso gojili v baročnem 17. stoletju, kar bi bilo drugačno od dandanašnjih pravljic v istem slogu. Saj je pravljice iz tisoč in ene noči (1704 – 1717) razsvetljenskemu krogu populariziral sam Montesquieu s svojimi Perzijskimi pismi. Pa ne recite mi, da tudi danes niso več moderni kralji, kraljice, princese, dvorne spletke, dvorne romantične ljubezni, usodni preobrati, vojske in vse to spremlja božja previdnost.
Fabula pove, da nihče od junakov ne umre, čeprav je namen romana prikazati vso grozoto človekovega obstanka v svetu, ki ne samo da ni najboljši vseh možnih, ampak je morda že kar najslabši vseh možnih svetov. Smrt in s tem končna človekova stiska je tista meja, ki se je Voltaire noče in noče približati; filozofija užitka ga vedno z roba znova sili nazaj v življenje, ki je edini predmet, o katerem lahko misli in si ga predstavlja. Zanimive paralele z današnjim časom in Divino komedijo.
Jaz, ki sem bila zgoraj malce nerodna in nejasna v izražanju, nisem mogla doseči prav nobenega satiričnega uspeha, saj niti na solatno večerjo s kraljico me niso povabili, da bi ji kaj povedala o slovenskih vrtičkarjih in solati, kar bi zagotovo angleška kraljica Elizabeta II. rada slišala, saj je monarhija polna čustvenih domišljijskih čarov in eksotičnih zanimivosti in je tudi zategadelj primerno, da se med sabo primerjamo kako gojimo solato. Bogovi so postavili kralje in kraljice in hierarhijo samo zato, da bi vsak dan prirejali praznovanja, ki morajo biti čimbolj prestra, saj je življenje tako kratko, da bi ga morali izkoristiti drugače. Prepiranje z vrtičkarji izčrpava človeško življenje, saj človek je rojen samo za veselje, vse drugo je blaznost ljudi, ki tega ne razumejo. To bo zagotovo potrdil tudi kitajski cesar.
Lep pozdrav
Tatjana
O vrtičkarjih v City Luwigana
Prispeval/a: ananuša dne sobota, 25. oktober 2008 @ 08:08 CEST
vitaminska je granata;
fižol in paprika,
moč celega ima vojaka.
Municija to je že taka,
da potrebna je obramba,
ker lahko razširi
se naša shramba.
Vrtiček, velik si prinesel izkupiček,
da ustrašil se te je že naš župniček,
odlok o rušitvi je izdal,
in te pokopati dal.
Modrosti stare ni poznal,
kdor drugim jamo koplje,
vanjo pade sam.