Vsaka ženska se ob izgubi menstruacije zamisli. Nekatere občutijo zadovoljstvo, ker so živele polno in plodno ter v življenju dosegle tiste cilje, ki so si jih zadale kot najstnice, ob nastopu prve menstruacije. Spet druge obhajajo črne misli. Čutijo, da so korak bliže koncu, da bodo kmalu postale sitne, pozabljive, bolne starke, ki bodo vsem v breme.

Takšna občutja so pogosta, vendar povsem odvečna. Izguba menstruacije še zdaleč ne pomeni konca, prej priložnost za nov začetek, kajti življenje si v vsakem življenjskem obdobju lahko uredimo tako, da nam bo v zadovoljstvo in veselje.

Ljudje slabo poznamo pojme, ki zadevajo izgubo menstruacije. Izraz menopavza označuje zadnjo menstruacijo, izhaja pa iz grških besed »men« in »pausis«, ki pomenita mesec in prekinitev. Obdobje, ki sledi menopavzi, imenujemo klimakterij (in ne menopavza, kot pogosto slišimo). Spremembe, ki opozarjajo na njegovo približevanje, se lahko kažejo že nekaj mesecev ali celo let pred zadnjo menstruacijo, nekatere ženske pa težave tako imenovane predmenopavze oziroma postopnega popuščanja jajčnikov občutijo že po 35. letu. Klimakterij traja nato od enega do treh let, simptome pa nekatere ženske občutijo še deset let po zadnji menstruaciji.

V začetku klimakterija je v jajčniku še vedno približno 25.000 jajčec, vendar nobeno ni več primerno za zorenje. Ker jajčeca ne dozorevajo, se tudi količina estrogena in progesterona niža. Neželeni pojavi in težave, ki jih ženske opisujejo, so posledica pomanjkanja teh hormonov. 

Začne se z vročinskimi navali
Upad hormonov se v začetku kaže z nočnim znojenjem, vročinskimi navali, zardevanjem in s potenjem, z glavoboli, utrujenostjo, nespečnostjo, nervozo in izgubo želje po spolnosti. Težave se lahko stopnjujejo, čeprav je nujno poudariti, da le polovica žensk v klimakteriju zaznava omenjene težave, druge živijo povsem normalno in brez sitnosti. Pomembno je vedeti tudi to, da ima le majhen delež žensk takšne težave, ki zahtevajo zdravniško pomoč, večina jih klimakterij razmeroma dobro prenaša.

Res pa je, da po nekaj letih prenehanje delovanja jajčnikov in pomanjkanje ženskih spolnih hormonov ne prizaneseta nobeni ženski več in povzročita dokončne spremembe notranjih spolnih organov, spremembe na srcu in ožilju ter spremembe na kosteh. Ob pomanjkanju estrogenov se zmanjša sluznica sečnice in sečnega mehurja, zato so vnetja mehurja v starosti zelo pogosta. Ker so hormoni pomembni tudi za rast in obnovo kosti, se v klimakteriju zmanjša tudi kostna masa, zaradi česar se kosti pogosteje in hitreje lomijo. Temu se pridružijo še povsem običajni znaki staranja, kot so uvela koža, gube, starostne pege, izpadanje las in povešenje dojk, česar nadomeščanje hormonov na žalost ne more ustaviti.

Izguba menstruacije danes na kakovost življenja vpliva precej bolj kot pred leti, ker življenjska doba žensk v razvitem svetu raste in v povprečju dosega 80 let. Ženske tako pomemben del svojega življenja preživijo brez aktivnih jajčnikov in to so leta, ko se od njih zahteva še veliko. Hoditi morajo v službo, ostati dovolj energične in vitalne, da so kos vsem hišnim opravilom, ostati pa morajo tudi uspešne matere, babice in ne nazadnje dobre žene. Staranja ne moremo ustaviti, na srečo pa znamo učinkovito lajšati simptome klimakterija in nekatere celo popolnoma odpraviti. Ko se klimakterij konča, čuti ženska novo moč in voljo do življenja, izboljša pa se tudi njeno telesno in duševno počutje.

Kemija ne povrne mladosti, lahko pa polepša staranje
Hormonsko nadomestno zdravljenje je skupno ime za kemične pripravke, ki so zelo podobni ženskim spolnim hormonom in jih dodajamo, če jih je v ženskem telesu premalo. Takšni »umetni« hormoni zapolnijo vrzel manjkajočih, telesu lastnih hormonov, vendar naravnega hormonskega cikla, ki v telesu vlada pred izgubo menstruacije, nikoli več ne dosežemo. Kljub vsemu je njihov učinek zadosten in opazen; z zdravljenjem lahko zmanjšamo vročinske navale, izboljšamo spanje, ovlažimo sluznico nožnice in s tem povrnemo užitek ob spolnih odnosih, preprečujemo osteoporozo in zmanjšamo tveganje srčno-žilnih bolezni.

Ženske v perimenopavzalnem obdobju in klimakteriju so najbolj kritična skupina za nastanek raka na dojki. Niso sicer dokazali, da hormonsko nadomestno zdravljenje poveča tveganje za raka na dojki, niso pa dokazali niti nasprotno, da bi nadomestni hormoni ščitili pred rakom, zato ginekologi svetujejo previdnost. Hormonskega zdravljenja ne predpisujejo tistim ženskam, ki že imajo raka na dojki, maternici ali jajčnikih, priporočajo pa tudi, da se hormonskemu zdravljenju odrečejo ženske, ki imajo osteoporozo oziroma so nagnjene k njej.

Preprečevanje debelosti namesto hujšanja
Poleg »kemije« lahko za izboljšanje počutja v klimakteriju poskrbimo tudi z ustrezno prehrano. Napotki se ne razlikujejo bistveno od splošnih navodil zdravega prehranjevanja. Pomembno je le, da ženske po izgubi menstruacije uživajo manjše obroke in manj kalorično hrano, ker je znano, da hitreje in pogosteje pridobijo odvečne kilograme, kar je največkrat posledica prevelikega vnosa hrane ob upočasnjenem ritmu življenja. Tudi sicer se oblika telesa ženskam po menopavzi spremeni, maščevje se razporedi okrog pasu, po trebuhu, kolkih in stegnih in navadno se te porazdelitve maščevja le s težavo znebimo.

Tudi pri hujšanju se bodo maščobne blazinice topile povsod prej kot tam, kjer bi si želeli. Strokovnjaki svetujejo, da je v klimakteriju bolj zdravo in tudi laže preprečevati debelost kot hujšati. Za debelost so vedno pomembni prvi kilogrami. Če te spregledate, se na njih počasi navadite. Zato se redno tehtajte in pravočasno napovejte boj odvečnim kilogramom. Za močne, prožne kosti sta v klimakteriju pomembna še večji vnos kalcija z mlekom in mlečnimi izdelki (tistih z manjšim deležem maščob seveda) in vadba. Priljubljena vadba za ženske »v letih« je skupinska aerobika, ki ne poskrbi le za dvig energije, temveč za prijetno druženje in dobro zabavo.

»Vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa ne bi bil rad star« (Jonathan Swift)
Naše zdravje, naše počutje in ne nazadnje naš videz je vselej plod naših mislih in odnosa do življenja. Dokazali so, da se telo odziva na vsako našo misel. Če negativno mislimo o sebi, to sproži negativno kemično reakcijo v telesu, in če negativne misli ponavljamo vsak dan, več let zapored, tvegamo razvoj bolezni. To, kar pričakujemo in mislimo, se namreč skoraj do potankosti uresniči.

Saj poznate ženske, ki bi morale biti po vseh »pravilih« pri 70. stare in betežne, pa so še vedno mladostne, vitalne, dobrovoljne in predvsem zdrave. Med njimi se zagotovo nobena ne smili sama sebi, objokuje izgubljeno mladost in čaka na žalosten konec. Sledite njihovemu zgledu in začnite vsak dan z nasmehom in pozitivno mislijo. Vsaka ženska je gospodarica trenutka, v katerem živi. Zakaj si torej ne bi nadeli rožnatih očal namesto črnih?

Zdenka Đokić, revija Nika
www.dnevnik.si