Dobra novica za vse posameznike, katerih domovi in pisarne so največkrat videti, kot bi vanje udarila strela in orkan hkrati, zaradi česar jih pogosto grabi slaba vest. Ni razloga za to, pravita Eric Abrahamson in David H. Freedman, avtorja knjige Popolna zmešnjava – skrite koristi nereda (izšla je pri založbi Vale Novak). Njuna s preiskavami podprta sveža teza je presenetljiva in revolucionarna. Trdita namreč, da nam lahko frfotavi nered v življenju prinese več uspehov kot strogi red.

Prepričana sta, da red pogosto povzroča več težav, kot jih rešuje, zmešnjava pa je po drugi strani precej uporabnejša. Če jo imamo okrog sebe, smo po njunem mnenju na dobri poti, da bomo bolj ustvarjalni kot nekdo drug, ki vedno stavi na popolno urejenost bodisi sebe bodisi prostora, v katerem živi in dela.

Poleg tega poudarjata finančni vidik v prid neurejenosti: »Urejenost in organiziranost terjata visok davek, ki ponavadi ni vračunan v ceno. Povedano drugače, določena mera neurejenosti in zmešnjave lahko precej zmanjša stroške.« To ne velja denimo za obsedence s tem, da mora biti vsak nov ali star predmet položen v točno določeno in označeno škatlico na točno določeni polici oziroma predalu; tovrstni sistem namreč ne more delovati brez rednega dokupovanja in izpopolnjevanja primerne opreme za razvrščanje. V veliko veselje trgovcev, seveda.

»Pomislimo na stotine knjig in pripomočkov za boljšo organiziranost doma in podjetja, tečaje in seminarje, računalniške programe, televizijske oddaje, revije in svetovalce za organizacijo, ki nas vsi po vrsti zalagajo z variacijami na temo urejanja, preurejanja in pridobivanja zelo učinkovitih navad, načrtovanja obveznosti za dan, teden, življenje, prestrukturiranja podjetij in togo standardiziranih postopkov. Zdaj vidimo, da sta urejenost in red postala več milijard dolarjev vreden posel.«

Urejenost sama sebi namen
Dober in vsak dan ponavljajoč se primer so zagotovo duhamorni gospodinjski in kozmetični televizijski oglasi za brezhibno čiščenje in odstranjevanje neprijetnih vonjav, tudi telesnih. Če hočemo ali ne, že po nekajkratnem predvajanju jih znamo na pamet, saj so dialogi ponavadi izjemno inteligentni. Ali oglasno sporočilo v stilu »ja, kaj pa čakaš, kupi in zdrgni že vendar vso nesnago, ki te obdaja« globoko v sebi ponotranjimo in gremo zaradi občutka slabe vesti, ker ploščice v naši kopalnici niso tako sijoče kot tiste v oglasu, zares hitro v čistilno akcijo, je že drugo vprašanje. Ali je res bistveno za kakovost življenja posameznika, da vsak dan znova do najmanjših podrobnosti od zunaj čisti, polira in razkužuje sebe in svet, ki ga obdaja? Eric Abrahamson in David H. Freedman sta tudi v zvezi s to tematiko brez dlake na jeziku: »Urejenost je za večino postala sama sebi namen.«

Osebnost se bolje zrcali v neredu
Neurejenost po drugi strani prinaša v življenje vznemirjenje, možnost za napredovanje v vseh sferah življenja. Eric Abrahamson in David H. Freedman dodajata pomenljiv citat Alberta Einsteina, ki je izjavil: »Če neurejena pisalna miza kaže na neurejene misli, na kaj torej kaže prazna miza?« Pri tem neurejene misli seveda niso nekaj slabega, saj izražajo aktiven pristop, dogajanje. Iz kaosa se pogosto rodijo najbolj popolne rešitve ugank. Če smo torej del kaosa, še ne pomeni nujno, da nam primanjkuje reda.

»Zmeda pogosto nastane zaradi porušenega reda, ne pa zato, ker reda ne bi bilo. Sobo lahko napolnite s celo vrsto urejenih zabojev in omar, v katere pospravljate stvari, toda če je zabojev in omar preveč, nastane zmeda,« ugotavljata Abrahamson in Freedman. Svetujeta, da se je ob pospravljanju občasno nujno treba znebiti določene količine predmetov, saj na tak način čistimo svojo osebnost, torej sebe »od znotraj«.

Vendar to ne pomeni, da se moramo nujno odkrižati prav vse tako imenovane sentimentalne krame, spominov na dogodke in nam ljube ljudi. Tovrstna krama je zgovoren dokument o našem celovitem čustvovanju, ki sedanjost povezuje s preteklostjo. Krama, brez katere ne moremo, o nas pove več kot tisoč besed. »Kot sta pokazala John Steinbeck in univerza v Teksasu, se naša osebnost bolje zrcali v neredu kakor v urejenosti.«

Kopičenje predmetov je lahko tudi nezdravo
Seveda obstajajo tudi manj pozitivne skrajnosti, ujete pod skupno poimenovanje »patološki nered«. Gre za nezdravo kopičenje predmetov, ponavadi kot posledica določene stopnje duševne bolezni, kar je posebno izrazito med razočaranimi pasivnimi upokojenci. Slednji v zelo dolgem časovnem obdobju, tudi po več let, ne vržejo v smeti nobenega predmeta, ker preprosto nimajo volje; pritok novih energij je tako ustavljen, zato obstaja nevarnost zadušitve v lastni krami.

Če ostajamo v okviru določenih meja, kar zadeva ustvarjanje nereda oziroma zmešnjave, je to lahko za nas le dobro, v vsakem primeru menita Abrahamson in Freedman. Bralce, katerih zasebni bivalni kotički in delovne sobe so večino časa divje razmetani, zavezniško spodbujata: »Zakuhajmo zmešnjavo!«

Katja Cah Švarc, revija Nika
www.dnevnik.si