Trgovci z električno  energijo so napovedali dvig cen in sočasno teptajo okoljsko zavest investitorjev, ki so se odločili svojo zavest izkazovati z izvajanjem aktivnosti, s katerimi zmanjšujejo proizvodnjo toplogrednih emisij, povečujejo rabo obnovljivih virov energije in zmanjšujejo uvoz fosilnih energentov.

V preteklih petih letih se je kar nekaj slovenskih graditeljev odločilo vgraditi toplotne črpalke z rabo energije zemlje ali energije podtalnice za potrebe ogrevanja, hlajenja in pripravo tople sanitarne vode. Republika Slovenija je njihovo prizadevnost občasno nagrajevala z različnimi oblikami državne pomoči (subvencije, ekološki krediti), saj vsi lastniki takšnih ogrevalnih sistemov prispevajo k  izpolnitvi državne obveze po Kyotskem protokolu.

Prav tako se je Slovenija v času predsedovanja Slovenije Evropski Uniji obvezala, da bomo zmanjšali proizvodnjo toplogrednih emisij in povečali rabo obnovljivih virov energije v naslednjem obdobju za 25%.

Res je, da toplotne črpalke za svoje obratovanje in delovanje povprečno porabijo električno energijo  v višini 20-25% vrednosti porabe fosilnih goriv za ogrevanje, kakor je tudi res, da istočasno zmanjšujejo uvoz fosilnih goriv (nafte in plina) v Sloveniji pa bi zaradi dobička posameznikov gradili plinski terminal v Kopru. Pri tem je potrebno vedeti, da je šteti fosilna goriva med primarne energente (v Sloveniji jih preprosto ni!), električno energijo pa za slovenske potrebe sami proizvedemo in je šteti električno energijo med sekundarne energente (20% porabljene električne energije uvozimo). Pri tem je potrebno še vedeti, da so elektrodistributerska podjetja v večinski državni lasti, kar kaže še na večjo nelogičnost podražitve električne energije v primerih obratovanja toplotnih črpalk.

Zato predlagamo vsem imetnikom toplotnih črpalk vgradnjo odštevalnih števcev električne energije za evidentiranje tovrstne porabe, trgovcem – distributerjem pa ustrezno tehnološko spremljavo takšne porabe. Cena za kilovat električne energije, uporabljene za obratovanje toplotnih črpalk mora biti enaka najnižji ceni posameznega distributerja, ne glede na porabljeno količino. Pri tem želimo posebej poudariti, da cena za kilovat električne energije, porabljen za delovanje klima naprave ali električne naprave za ogrevanje stanovanja in tople sanitarne vode ne more in ne sme biti enaka ceni kilovatu, porabljenem za delovanje toplotne črpalke, saj s toplotno črpalko hkrati z rabo obnovljivega vira energije izvajamo vse funkcije (ogrevanj, topla sanitarna voda in tudi hlajenje v poletnem času).

Pri izdelavi mesečnega obračuna porabe električne energije mora trgovec/distributer upoštevati, da so do takšne bonifikacije (cene kW/h) upravičeni samo lastniki toplotnih črpalk, katere imajo po deklaraciji proizvajalca izkoristek večji od grelnega števila 3,5 (s porabljenim kilovatom električne energije proizvedejo minimalno 3,5 kilovatov toplotne energije). V EU so do različnih subvencij upravičeni samo lastniki toplotnih črpalk s takšnim najmanjšim izkoristkom (državna subvencija ali ugoden ekološki kredit).

Pri vedno večji energetski krizi tudi ne bi bilo odveč tudi razmišljanje o »daljinskem vklapljanju toplotnih črpalk z večjim akumulatorjem toplote«, kadar se pojavlja višek električne energije.

Iz povedanega sledi, da je pred distributerskimi podjetji kar nekaj nalog.

Vse napisano naj bo predvsem vprašanje državi Republiki Sloveniji, saj je  v imenu državljanov sprejela obveznosti do zmanjševanja toplogrednih emisij in povečanja rabe obnovljivih virov energije, obenem pa preko lastniških deležev dviga ceno električni energiji.

Ob koncu želimo zapisati, da je takšen dvig cen kilovatu električne energije klofuta vsem entuziastom, ki so prvi začeli s takšnimi investicijami in v svoji okolici promovirajo sprejeto državno obveznost, istočasno pa utrjujejo pot k večji energetski samostojnosti celotne države z zmanjšanjem uvoza fosilnih goriv. Pritrditev vsem dosedanjim investitorjem v toplotne črpalke je izkazal tudi novi podzakonski akt o učinkoviti rabi energije, ki obvezuje nove investitorje k obvezni minimalno 25% uporabi obnovljivih virov energije na novih objektih s pričetkom gradnje 1.7.2009.

GREENSLO v sodelovanju z IOVE iz Kranja

Vojko Bernard