SPOMIN NA PESNIKA MIRKA BOŠTJANČIČA, S PSEVDONIMOM MART OGEN

Pesnika Marta Ogna sem poznala, zato se želim oddolžiti njegovemu spominu, ki naj ne začne ugašati. Ob 10-obletnici njegove smrti prižgem majhno lučco, posvečeno zimzelenemu dihu njegove poezije.

Pesnik in prevajalec Mart Ogen (15.9.1939, Ljubljana – 1.9.1998, Ljubljana), s pravim imenom Miro Boštjančič je študiral nemščino, italijanščino in dramaturgijo. Diplomiral je na germanistiki na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študijsko je potoval v ZDA in na Japonsko. Pisal je filmske kritike, prevajal je in dolgo je bil urednik pri Prešernovi družbi. Bival je nekaj časa v ZDA, Angliji in na Japonskem. V svobodnem poklicu je prevajal moderne ameriške, angleške in japonske pesnike in pisatelje. Njegove pesmi razodevajo vpliv beatništva; pisane so v prostem verzu, brez ritmične in metrične podstave, večkrat popartistično.

Uveljavil se je z miselno, kritično in ljubezensko poezijo, v kateri je zaznati tudi sledove njegovih popotovanj po omenjenih državah. Osem pesmi iz njegove zadnje zbirke Na morju in v gozdu, izšla je leta 1979, je interpretiral Brane Grubar, oddaja pa je bila prvič na sporedu na TV v Literarnem nokturnu, 30.9.1998.

Publikacije:

DEDIŠČINA, Cankarjeva založba, Ljubljana 1969;
PODZEMLJE IN DRUGE PESMI, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1971;
ŠTUDIJE, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971;
MALA ANTOLOGIJA JAPONSKE LIRIKE, Mladinska knjiga, prevod, Ljubljana 1975;
NA MORJU IN V GOZDU, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1979 ;
ANTOLOGIJA AMERIŠKE POEZIJE 20. STOLETJA, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985;
Ostalo: ŠTIRINAJST (zbornik mladih avtorjev); napisal je besedilo za skladbo Rapsodija za Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani; Underground poems, Turret Brookc, 1968 na dražbi v Londonu.

Kakšni spomini me vežejo na Marta Ognja? Poslednjo pesniško zbirko »Na morju in v gozdu« je Mart Ogen ustvarjal na neokrnjenem kotičku slovenske obale v Simonovem zalivu v Izoli. Pesnika in prevajalca sem spoznala v začetku osemdesetih let v Hotelu San Simon, kjer je preživljal zimo v družbi s svojo mačko. Tedaj je tudi veliko prevajal iz japonščine. Večkrat smo skupaj sedeli ob kavi in se pogovarjali. Tedaj je prijateljeval s srčnim kirurgom dr. Nikoličem iz Beograda in mojo materjo, Hermino Gašperčič. Vsi so iz zdravstvenih razlogov preživljali zimo v bolj mili obmorski klimi in se družili s klepetom ob kavi. Mart Ogenj je imel težave z astmo.

Veliko je Mart Ogen pripovedoval o svojem življenju na Japonskem in običajih te dežele, kjer je preživel dve leti. Japonci so skrbeli za njegovo počutje in mu izdelali tudi razne pripomočke v evropskem slogu, ki so mu olajšali bivanje, kajti na Japonskem je tradicija, da se vse pomembnejše elementarne stvari dogajajo na tleh, kar predstavlja poseben znak ponižnosti. Japonci so ga zelo cenili kot pesnika, prevajalca in dobrega poznavalca haikuja, ki je na Japonskem najbolj priljubljena pesniška oblika.

Ostal mi je v spominu kot izjemno razgledan človek, delujočega duha, obseden s čustvom ljubezni, tiste želje po sladkosti, ki jo je obiral na cvetovih, iz medu z vrtov in gajev, po katerih so se sprehajale gejše, ki so ga navdihovale, da je ustvarjal ljubezensko poezijo. Gejše so bile muze, ki so mu prinašale kot čebele na svojih krilih erotične navdihe. Veliko je govoril o milih ženskih dušah te posebne dežele. S prevajanjem se je obračal na tisti krog ljudi, ki jih zanima japonska poezija in antično izročilo haikuja. Navduševal se je nad poezijo, dajal je videz poeta boema, povzdignjenega v višave s poželenjem strastne ljubezni do ženske, ki ga je hodila obiskovati v Hotel San Simon. Premogel je veliko samoobvladovanja. To žensko bitje je bilo sladka muza, ki ga je duhovno očiščevala s platonsko ljubeznijo. Prek nje je uravnaval samega sebe in svoje notranje stanje. V njegovem templju je klilo tisto duhovno seme, ki je bilo sposobno spregovoriti množico vzvišenih besed, s katerimi je ustvarjal, krasil in opeval muzo, ki ga je navdihovala v njegovi ustvarjalnosti.

Muza je zavestno dejanje jezika, vznemirajoče razmerje, ki se oblikuje iz ljubezenske strasti z iskanjem luči, ki nadomesti neizrekljivo ljubezen. V svoji tišini je živel kot zaljubljenec v poezijo, s pomočjo katere ustvarja svoj notranji prostor za svojo bolečino, osamljenost in veliko težko dosegljivo ljubezen.

To svoje stanje je izrazil ves predan božanski ljubezni v pesmi:

ŠTUDIJA ŠT. 11

Ljubim te, ljubiš me.
Če je svetlo,
moje oči, tvoje oči,
a naj bo mrak,
Kaj bi z očmi.

V temi,
tvoja dlan, moja dlan,
besede, ki jih govoriva,
dih najinih ust,
moja dlan,
tvoje prsi, tvoj obraz,
tvoja dlan,
moja usta, moj hrbet.
Dan se dotika,
koža kože.
Nežen veter.

Toda odmakni se, umakni svojo roko:
To ni več ista roka.
Odmakni se, odidi:
To ni več isti obraz,
ni več isto telo.
Dotik, in trenutek, ki mine,
in ni več trenutka,
ni več besed,
ni več vonja.
Čeprav je dlan še vedno tvojamoja.
Čeprav telo ne neha biti mojetvoje.
Niti spomin na glas, na dih, na vonj,
ne neha bititvojmoj.
Bolečina ostane.

Ljubezen,
ne odhajaj. Ne odmikaj se.
Naj ostane bližina, moja, tvoja,
Telo ob telesu,
moja dlan na tvojih prstih,
tvoj obraz na tvoji rami,
naj ostane, bližina, zlitje
nemira, hrepenenja,
mojegatvojega.

Ljubezen, ne odnehaj,ne odmikaj se.
Ljubezen, ne odhajaj.
Ostaniva.
Tukaj.
Vedno skupaj.
Ostaniva.
Jazti.

Ostaniva.
Tukaj.
Vedno skupaj.
Ostaniva.

Jazti.

PREVOD POEZIJE EMILY DICKINSON :

Za mano se potaplja Večnost -
Pred Menoj - Nesmrtnost -
Jaz sama - vmesni Člen -
Smrt samo Zamet Sivine Vzhodne,
Ki se v Svit raztaplja,
Preden se Zahod začne -
Pozneje - so Kraljestva - pravijo -
V popolnem - nepretrganem Nasledstvu -
Njih Knez - je Sin Nikogaršnji -
Sam - Svoja Zunajčasna Dinastija -
Sam - Sebe vekomaj zamenjujoč -
V Podvajanju božanskem -
Se pravi - da je čudež pred Menoj -
In Čudež za Menoj - in vmes -
Je Lunin Krajec v Morju -
S Polnočjo na Svojem Severu -
In Polnočjo na Svojem Jugu -
Z Jazom - na Nebu -

ZA GLEDALIŠČE:

YOU - THE CITY (NA TVOJEM MESTU)
(Gledališče GLEJ)
Datum prem.: 20. 04. 1990 , Po Ljubljani
Avtor: Templeton Fiona
Režiser: Templeton Fiona
Prevajalec: Duša Zdravko
Prevajalec: Ogen Mart
Vloge: Kanduti Marijana, Bonisegna Stanislava, Polanc Sonja, Dimec Mojca, Rozman Andrej, Grubar Brane, Špik Srečo, Grad Olga, Tomič Violeta, Pavček Saša, Kerč Boris, Zidar Vojko, Rozman Matija, Ropoša Jožef, Suša Irena, Živulovič Zoran. Gledališki list.

www.tatjana-malec.si