Naši možgani so na zelo subtilni ravni že popisan zemljevid, kar se tiče energetskega sveta, vendar pa so relativno zabrisan, ko govorimo o povezavi naše fizične realnosti z duhovno. Uglasitev ali iniciacija nam na tem subtilnem zemljevidu osvetli neka področja, ki nam omogočijo, da sprejmemo v naše življenje nove aspekte sebe in s tem seveda nove lastnosti, ki jih le-ti imajo. Dogaja se podobno kot bi s krpo brisali zgornje zapacane plasti, ki so delno neprosojne in prekrivajo spodnje na katerih je dejanski zemljevid.

Vsi novi aspekti so povezani z novimi vpogledi in spoznanji, ki so pomembna za našo življenjsko pot in vsi od nas ozavestimo neko resnico o nas samih na nekem nivoju.

Nekateri enostavno premagamo večleten strah pred nečim, drugi se odločimo za drugačno življenje, za katerega pred tem nismo imeli dovolj poguma, nekateri se odpremo v duhovni svet in sfere ter začnemo dobivati od tam takšna in drugačna sporočila … Vendar pa se vse od tega zgodi ob svojem času in ko je posameznik pripravljen.

Ko smo v fizičnem svetu pripravljeni na neko stvar se jo odpravimo izvest. To je lahko izpit in če smo pripravljeni ga opravimo, lahko je, da začetek globlje zveze, ki se konča s poroko… Vendar pa stvar izvedemo, ko smo dovolj pripravljeni bodisi na čustvenem, mentalnem ali duhovnem nivoju.

Morda se na prvi pogled ne zdi tako, vendar imamo vsi povezavo z duhovnim nivojem. Eni širšo, drugo ožjo, vendar pa čisto vsi komuniciramo z duhovnimi dimenzijami. Eden takih aspektov, preko katerih smo povezani je naš višji jaz.

Naš višji jaz je tu, da nam pomaga udejanjati tisto zaradi česar smo tu, na tem svetu – naše božansko poslanstvo. Tisto zaradi česar smo tu je v bistvu to, zaradi česar smo se sploh inkarnirali – torej zaradi izkušanja nekih izkušenj, ki bodo doprinesle k rasti naše duše na določenem nivoju, hkrati pa morda tudi zaradi tega, ker smo se na duhovnem nivoju odločili, da bomo podprli izkušnje neke druge duše in ji na ta način pomagali, da zraste intelektualno in moralno. Vsekakor pa je vse odvisno od tega, ali smo pripravljeni.

Nedvomno je pripravljenost povezana s časom kot ga doživljamo tu na zemlji. Vendar pa je bolj kot s samim časom povezana s tem kaj in koliko si dovolimo sprejeti kot del naše resničnosti v smislu izpolnjevanja višjih ciljev naše duše in duhovnega poslanstva.

Več življenjske lepote sprejmemo kot del naše resničnosti, bolj smo seveda pripravljeni na naslednji korak, za katerega pa niti ni nujno, da potrebujemo pomoč. To je kot, da bi hodili po poti in spontano stopali korak za korakom. Tudi takrat načeloma ne potrebujemo pomoči. Vse gre gladko in tako je v življenju. Ko je človek pripravljen se stvari zgodijo same od sebe. Če pa vseeno potrebujemo pomoč pa življenje že poskrbi, da se pred nas postavijo pomočniki, ki nam lahko pomagajo narediti naslednji korak.

Višji cilji so moralni cilji, torej dobrohotnost in dobrodelnost oz. v kratkem podpiranje kogarkoli v tem duhovnem kraljestvu na poti njegove osebnostne in duhovne rasti, vendar to v splošnem ne pomeni le materialno podpiranje. Materialno podpiranje je le del vse podpore, ki jo lahko damo duši, ki jo podpiramo. Veliko večji aspekt podpore predstavlja moralni aspekt in na to bi se morali osredotočili pri duhovni rasti.

Vendar pa naš višji jaz ni le tu, da nam samo pomaga izpolnjevati tisto zaradi česar smo tu, temveč, da nam tudi pomaga izpolnjevati naše želje. Vsekakor pa je pomoč pri manifestaciji naših želja globoko povezana z našo pripravljenostjo slediti višjim ciljem naše duše.

Ljudje, ki hodimo po duhovni poti smo nedvomno na nekem nivoju pripravljeni na duhovno rast, kajti če ne, se ne bi srečali z njo. Po hoji po naši poti se nam začne poglabljati naša povezava z našim višjim jazom, bolj začnemo zaupati sebi in v dobrobit vsega kar obstaja, bolj postanemo dobrohotni…

Čeprav morda še jasno ne slišimo govorice našega višjega jaza zaradi preveč razburkanih misli in nezaupanja, pa on nas zaznava zelo dobro že ves čas. Vendar pa se zgodi nekaj čudovitega, ko začnemo hoditi po duhovni poti. Vsekakor si začnemo bolj zaupati na vseh nivojih. Eden pomembnih nivojev je vsekakor ta, da začnemo zaupati in se zavedati tega, da nas naš višji jaz čuje, vsekakor pa ga na ta način opozorimo na to, da se zavedamo, da obstaja, da nas sliši in da nam bo pomagal ustreči.

Prej, preden smo spoznali, da obstaja, je bila komunikacija našega višjega jaza z nami bolj enostranska, saj se nismo niti zavedali, da obstaja, kaj šele sliši in nam je serviral le s tistim, kar smo v življenju potrebovali. Sedaj pa, ko to vemo, se nam ne odpre le dvosmerna komunikacija z našim višjim jazom, temveč tudi z ostalimi bitji duhovne sfere.

Ta komunikacija bo nedvomno bolj pristna in jasna, če bomo sledili svojim višjim ciljem, vendar pa se ni potrebno preveč ubadati s tem kaj so in kaj je naše poslanstvo na zemlji, pomembno je le to, da sledimo notranjim vzgibom duše, ki jih nedvomno zaznavamo na nekih ravneh našega bitja; le prisluhniti moramo. Morda je to notranji glas, ki nam pravi, da se obrnemo levo, namesto desno, intuicija, morda je to slab občutek v telesu, ki nas preplavlja, ko se zapletamo v neko situacijo ali dogodek, bolečine…

Vsekakor pa lahko vsak od nas, zaprosi svoj višji jaz vse kar hoče saj ga bo ta ne glede na vse slišal in mu poizkušal v skladu z njegovo pripravljenostjo tudi odgovoriti na način, ki je primeren zanj.