Noč moja z jutrom,

dnevom se pozdravlja,

se od njega…mene poslavlja,

odide stran, tja, proč..drugam;

tam nekje…drugje, tudi tam domuje…spi,

z manj svetlimi zvezdami kot so moje

se smeje, z njimi 'flirta', ponočuje,

z luno, ki ni kot moja vsa svetla, hodi v svate;

potepa se, tam drugje, pohajkuje,

skozi tuja okna vdira tam nekje,

se plazi v spalnice, odeva speče

v spanec…v sanje jih zaziblje;

ko se ljubkujejo, je z njimi,

meni tujimi..neznanimi ljudmi,

ko se rojevajo v nov dan, je z njimi,

ko umirajo, jih skrije v svoj plašč teman;

ko sem truden…zaspan,

se noč moja vrne v svet moj, k meni,

me odene s črnim krilom svojim,

boža me, nežno šepeče mi,

z mano je, ko jo potrebujem…rabim.