Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa
Vladko Began, odvetnik iz Celja

Predlog za
prepoved volilnega delovanja katoliške cerkve
in
za spremembo Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)

V kratkem bodo volitve v državni zbor. Na njih bomo za 4 leta izvolili 90 poslancev, ki bodo predstavljali ustavodajno in zakonodajno oblast v Sloveniji. Gre za zelo pomemben steber oblasti v Sloveniji, ki ima v »rokah škarje in platno« za vplivanje na življenje ljudi in razvoj družbe.

Ker se bližajo volitve v državni zbor, se vedno bolj stopnjuje tudi volilna kampanja oz. propaganda raznih oseb. V volilni kampanji lahko sodelujejo mnoge osebe, tako pravne kot fizične, seveda pa ne morejo sodelovati vse osebe.

V volilni kampanji sodeluje tudi katoliška cerkev. Ta je namreč preko svojih organov oz. institucij Karitasa, Sveta katoliških laikov in komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v namene obravnavanih volitev izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije in ga objavila na svoji spletni strani www.rkc.si. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. S tem dokumentom je tuja država neposredno posegla v volilno dogajanje v Sloveniji. Gre za hud poseg v notranje zadeve Slovenije, ki si ga je privoščila tuja država. Kot ponavadi, slovenski državni organi hlapčevsko molčijo.

Menimo, da je protiustavno in nezakonito, seveda pa tudi popolnoma nesprejemljivo, da katoliška cerkev sodeluje v volilni kampanji za volitve v državni zbor 2008. Ta cerkev je namreč tuja pravna oseba, država »sui generis«, in zato ne more sodelovati v volilni kampanji, saj bi to pomenilo, da katoliška cerkev s tem deluje na političnem polju oz. se ukvarja s politično dejavnostjo. Tuje države ne smejo delovati v volilni kampanji v Sloveniji, saj bi to pomenilo, da se vmešavajo v notranje zadeve Slovenije.

Da se to ne bi več dogajalo, predlagamo, da se temu ustrezno spremeni Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) in sicer tako, da se na koncu 6. odstavka 3. člena doda stavek, ki se glasi:

»V volilni kampanji ne smejo sodelovati tiste verske skupnosti oz. cerkve, ki so subjekt mednarodnega prava (katoliška cerkev, ...). To velja tudi za njihove sestavne dele, ne glede na to, kje imajo sedež in po kakšnem pravu so ustanovljene.«

6. odstavek 3. člena ZVRK bi se tako glasil:
»Tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. V volilni kampanji ne smejo sodelovati tiste verske skupnosti oz. cerkve, ki so subjekt mednarodnega prava (sveti sedež oz. katoliška cerkev, ...). To velja tudi za njihove sestavne dele, ne glede na to, kje imajo sedež in po kakšnem pravu so ustanovljene.«

Sicer pa je sodelovanje cerkve v volilni kampanji nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od Boga. Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od Boga. Po katoliškem nauku je bil tudi komunizem dan od Boga, zato je zelo čudno, da cerkev tako kritizira ta družbeni red in ga primerja celo s satanizmom. Tako v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1) Tako katoliška cerkev s sodelovanjem v volilni kampanji ne krši samo slovenskega pravnega reda, temveč tudi lasten nauk. Ne glede na vse, je zelo čudna tista organizacija, ki vedoma krši lasten nauk. Kakšno verodostojnost ima lahko organizacija, ki krši svoj lastne nauk?

Obrazložitev:

1. Septembra 2008, in sicer enaindvajsetega, bodo volitve poslancev v državni zbor. Državljanke in državljani bodo izvolili najvišji organ oblasti, to je državni zbor. Ta ima ustavodajno in zakonodajno funkcijo in je najpomembnejši člen sistema delitve oblasti. Je izraz oblasti ljudstva po 3. členu ustave.

2. V polnem teku je volilna kampanja in propaganda. V njej sodelujejo razne osebe, od pravnih do fizičnih oseb.

3. V volilni kampanji sodeluje tudi katoliška cerkev. Ta je namreč preko svojih organov oz. institucij Karitasa, Sveta katoliških laikov in komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v namene obravnavanih volitev izdala dokument z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije in ga dne 30.5.2008 objavila na svoji spletni strani www.rkc.si. V poglavju Prevzemanje odgovornosti v času volitev se katoliška cerkev izrecno ukvarja z volitvami. V dokumentu je 27 vprašanj, ki služijo za presojo, koga naj se voli. Na podlagi tega, kako bi kandidat za poslanca odgovoril na vprašanja, se lahko ugotovi, komu bi se dal glas. Po navedbi cerkve se cerkveno sodelovanje v politiki ne konča takrat, ko so objavljeni volilni izidi, to je pravzaprav šele začetek (str. 7). S tem dokumentom je tuja država neposredno posegla v volilno dogajanje v Sloveniji. Gre za hud poseg v notranje zadeve Slovenije, ki si ga je privoščila tuja država. Kot ponavadi, slovenski državni organi hlapčevsko molčijo.

4. Cerkev ne sodeluje v volilni kampanji samo v Sloveniji, temveč tudi drugod. Po izjavi dona Ivana Grubišića katoliška cerkev na Hrvaškem prepogosto, še posebej pred volitvami, izsiljuje krščanskodemokratske stranke s svojim vplivom na verne volivce, potem pa zato zahteva protiusluge (Dnevnik, 7.7.2008). Na Madžarskem je katoliška cerkev v času volitev 2006 preko letakov, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih župnijah na podeželju zagrozila volivcem, da bodo poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče, če ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz (Delo, 18.4.2006). Papež Janez Pavel II. je izjavil, da ima cerkev pravico in celo dolžnost posredovati pri svetovni ureditvi (Delo, 2.7.1998).

5. Po ZVRK tuje pravne in fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje, v Republiki Sloveniji tudi ni dovoljeno izvajati volilne kampanje za volitve v drugi državi (3. člen). Iz tega tudi nedvoumeno izhaja, da tuja država ne sme organizirati volilne kampanje v Sloveniji, pri čemer je seveda tudi jasno, da v volilni kampanji v Sloveniji tudi ne sme na kakršen koli način sodelovati. Če to stori, deluje tudi protiustavno, saj krši načelo državne suverenosti iz slovenske ustave.

6. Nesporno je, da je katoliška cerkev tuj subjekt, ki je tudi mednarodnopravno priznan. Čeprav je to nesporno, pa nekaj dejstev o tem v nadaljevanju.

7. Katoliška cerkev im svoj sedež v Vatikanu. V posamezni državi je ta cerkev prisotna kot samostojna država, ki ima v tej državi svoje diplomatske predstavnike, prav tako imajo pri katoliški cerkvi oz. njenem svetem sedežu v Vatikanu diplomatska predstavništva posamezne države. Papeški nuncij je v mnogih državah celo dekan diplomatskega zbora. Tudi pri EU je papeški nuncij dekan diplomatskega zbora (Družina, 19.7.1998). Položaj katoliške cerkve oz. svetega sedeža in Vatikana je urejen z meddržavnimi oz. mednarodnimi pogodbami, večinoma s konkordati. Ne glede na posebnosti dogovorov med državami in svetim sedežem jih prevladujoča teorija mednarodnega prava obravnava kot prave mednarodne pogodbe, ki ne potrjujejo le obstoječih pravic pogodbenic (npr. svobodno delovanje cerkve), temveč lahko tudi ustvarjajo nove pravice in obveznosti za obe strani. Tudi za razlago teh dogovorov se tako kot za mednarodne pogodbe, sklenjene med državami, uporabljajo pravila Dunajske konvencije o pogodbenem pravu (Uradni list SFRJ, št. 30/72 – v nadaljevanju DKPMP), ki jo je podpisal in ratificiral tudi sveti sedež.
Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. To velja seveda tudi v Sloveniji.
Tudi Slovenija je sklenila mednarodno pogodbo s katoliško cerkvijo, kar tudi dokazuje, da je ta cerkev tuja pravna oseba. Slovenija je sklenila omenjeno pogodbo s svetim sedežem, ki je sicer najvišji in suvereni organ vesoljne katoliške cerkve in je subjekt mednarodnega prava »sui generis«. Gre za znani »Vatikanski sporazum« oz. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki je bil v letu 2004 ratificiran v slovenskem parlamentu. Sicer pa sveti sedež s papežem na čelu ni le najvišji organ vesoljne katoliške cerkve, temveč tudi države Vatikanskega mesta, ki je v letu 2001 sprejela celo novo ustavo; po njej ima papež kot suveren države Vatikan celotno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. V eni osebi je torej skoncentrirana celotna oblast v neki državi. Takšna »enost« oblasti je značilna za fevdalne družbe oz. države. Demokracija ni stvar katoliške cerkve, je izjavil papež (Večer, 27.11.1998).
Nekaj mnenj v zvezi s katoliško cerkvijo:
Katoliška cerkev je sicer verska skupnost, toda kot institucija je katoliška cerkev naddržavni in meddržavni politični svetovni imperij, na čelu katerega je vatikanska sveta stolica kot država in papež kot absolutni vladar. (pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Delo, 7.3.1998)
Učinkovitost, tajnost, gibčnost, natančnost in razsežnost vatikanske diplomacije so nedosegljive. Cerkvena »obveščevalna služba« je navzoča na vseh koncih sveta. Skoraj vedno ima dostop do najvišjih ustanov in do najbolj zanesljivih virov informacije. Dela potrpežljivo, tajnost ji zagotavlja mir pred javnimi kritikami, in ker cerkveni cilj ni sestavni del tega sveta, je čas le redko breme. Nikamor se jim ne mudi. Povedano po domače, ameriška Cia ne seže vatikanskim diplomatom niti do kolen. (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)
Tako je neizogibno, da ima vsaka beseda predstavnika najstarejše oblasti na svetu svojo vnaprej pretehtano specifično težo. Za papeža, uradno danes še edinega absolutističnega vladarja, so besede orožje. Njihova pomembnost doseže na Svetem sedežu včasih nerazumljive razsežnost. (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006)
Katoliška cerkev ima tudi svojo vojsko, ta pa je atribut države. Pravzaprav ima dve vojski. Ena je švicarska garda, ki naj bi varovala papeža in je številčno bolj simbolična. Vendar pa ta vojska dokazuje, da je katoliška cerkev po svoji ideološki podstrati tudi vojaška sila in da dopušča reševanje konfliktov z vojsko. To kar je delala ves čas svojega obstoja, to dela tudi danes, vendar bistveno bolj prefinjeno. Druga vojska, ki je za mir na tem svetu zelo nevarna, pa je tako imenovana katoliška vojska. Gre za to, da je v večini zahodnih vojska največ vojakov, ki so katoliške vere in tako pripadajo katoliški cerkvi. Po zakoniku cerkvenega prava so vsi katoliki dolžni širiti in braniti katoliško vero vedno in povsod, kar pomeni, da so to dolžni delati tudi v vojski, ki je sicer formalno del neke posvetne države. V teh vojskah so tudi vojaški kurati, torej katoliški vojaški duhovniki, ki ideološko in versko usmerjajo to vojsko. Katoliška cerkev v vojaškem in političnem smislu deluje po principih »pravične vojne«, seveda pa je pravično to, kar ustreza interesom te cerkve.
Katoliška cerkev tako ni del civilne družbe ali nevladna organizacija, kot mnogi mislijo, in kamor cerkev sama sebe prišteva, ko ji to ustreza, temveč gre nesporno za tuj mednarodnopravni subjekt, ki kot politični subjekt v Sloveniji ne more delovati, razen v obsegu in na način, kot je to dovoljeno tujim državam. Katoliška cerkev je najstarejša država na svetu.

8. Po zakonu o verski svobodi predstavlja cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega ali zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje. Iz te definicije je jasno razvidno, da lahko cerkev deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), njena pravna ali druga sposobnost se nanaša samo na ta vidik človekovega življenja, torej na duhovno plat. Cerkev ne more delovati na področju politike. Vse to izhaja tudi iz 7. člena slovenske ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti. Iz te določbe je jasno razvidno, da se cerkev lahko ukvarja samo z religiozno dejavnostjo in ne s političnimi zadevami, kajti politične zadeve spadajo v neversko sfero. Svoboda delovanja se seveda nanaša samo na religiozne zadeve in ne na delovanje v celoti. Če je Cerkev ločena od države, nima v politiki kaj iskati, celo kaznivo pa je napadanje Ustave, …(pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Večer, 4.10.1997). Iz tega tudi jasno izhaja, da cerkev tudi ne more sodelovati na volitvah oz. v volilni kampanji. Sicer pa bi bilo oz. je sodelovanje cerkve v volilni kampanji nesmiselno, saj je po cerkvenem nauku vsaka oblast dana od Boga. Torej, za cerkev ni pomembno, kdo oz. katera politična opcija je na oblasti oz. na volitvah zmaga, saj je v vsakem primeru dana od Boga. Po katoliškem nauku je bil tudi komunizem dan od Boga, zato je zelo čudno, da cerkev tako kritizira ta družbeni red in ga primerja celo s satanizmom. Tako v bibliji (pismo Rimljanom) piše: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1)

9. Katoliška cerkev je, kot že navedeno, tuja pravna oseba. Gre za tujo državo. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično delovati oz. sodelovati v volilni kampanji. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen že omenjenega Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati oz. sodelovati v volilni kampanji. Čeprav tega cerkev ne sme delati, to dela. To je tako, kot bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v volilna dogajanja in dajali smernice slovenskim prebivalcem, kako naj volijo. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje in javno sugeriral slovenskim volivcem, katero politično opcijo naj volijo.

10. Katoliška cerkev se močno vmešava v politično dogajanje, tudi v volitve, v Italiji in drugje po svetu. Nekaj primerov:
• Papež Janez Pavel II. je leta 1998 ob sklicevanju na pravico do vpletanja v politične odločitve obtožil italijansko vlado, da je družino, kot temelj civilne družine, prepustila samo sebi (Delo, 2.7.1998).
• Bivši italijanski premier Romano Prodi je večkrat Vatikanu in italijanski škofovski konferenci očital vmešavanje v vladne in državne zadeve (Delo, 4.8.2007).
• Katoliška cerkev je na vsak način želela spodkopati italijanski referendum o umetnem oplojevanju in je pozivala volivce, naj ostanejo doma, brez 50-odstotne udeležbe namreč izid referenduma ne bi veljal (Delo, 16.5.2005).
• Mnoge zakone, za katere se je zavzemal bivši italijanski premier Prodi, zaradi vatikanskega pritiska niso bili sprejeti (Delo, 7.6.2008).
• Papež in njegov državni tajnik kardinal Bertone sta novemu italijanskemu premierju Berlusconiju odkrito povedala, da od njega pričakujeta večjo naklonjenost zasebnim katoliškim šolam, predvsem pa veliko več denarja za zasebne šole, ki lahko cerkvi edine zagotovijo prav vzgojene in šolane kadre (Delo, 7.6.2008).
• Papež je na potovanju v Latinski Ameriki maja 2007 izjavil, da so se mehiški politiki, ki so glasovali za legalizacijo abortusa, po kanonskem pravu sami izobčili in jim evharistija ni več dovoljena (Delo, 11.5.2007).
• Predsednik brazilske škofovske konference Majella je brazilskega ministra obtožil, da s propagiranjem kondomov vzpodbuja promiskuiteto (Delo, 16.5.2005).
• Vojaški argentinski škof Baseotto je predlagal, naj argentinskemu ministru Garcii navežejo kamen okrog vratu in ga vržejo v reko, ker je podprl legalizacijo splava in razdeljevanje prezervativov (Delo, 22.3.2005).
• Katoliška cerkev je zaradi sprejetja zakona o preprečevanju diskriminacije hrvaško vlado obtožila klečeplazenja pred Brusljem (Indirekt, 10.7.2008, Večer, 11.7.2008, Dnevnik, 7. in 12.7.2008).
• Katoliška cerkev je zaradi sprejetja novega zakona o prodajalnah, ki ne upošteva zahtev te cerkve, da bi morala biti nedelja dela prost dan, srdito napadla hrvaško vlado (Večer, 11.7.2008).

11. Katoliška cerkev sama priznava, da v Sloveniji deluje politično. Tako je dr. Janez Gril, direktor in odgovorni urednik katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? (Finance, 2.11.2006) zapisal: »Politična vloga Cerkve je v tem, da tako ali drugače politično opredeljene ljudi v skladu s krščanskim pogledom na svet poziva k bolj zavzetemu spoštovanju človekovih pravic, k večji solidarnosti in odgovornosti v politiki, gospodarstvu in družbi.« Klerik dr. Stres je kot predstavnik tuje države, izjavil: »V politiki smo, če hočemo ali ne.« (Družina, 22.6.2008). Katoliška cerkev bolj ali manj stalno komentira in politično ocenjuje dogajanje v Sloveniji. To dela tudi preko svojih medijev, npr. tednika Družina. Eden izmed takšnih komentarjev je izšel tudi v omenjenem tedniku 13.7.2008, v katerem je klerik dr. Janez Juhant v imenu tuje države komentiral delovanje slov. vlade, prihajajoče volitve in podobno. Gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije. Zelo poniževalno se je do slovenske politike, slovenske države in ljudi obnašal dr. Franc Rode. Ta je slovensko politiko celo preklel, kar je storil pred veliko nočjo leta 2007. Ker je Rode govoril v imenu katoliške cerkve, torej tuje države, je jasno, da je slovensko politiko preklela tuja država. To je bil izjemno hud napad tuje države na slovensko suverenost. Organi Republike Slovenije, ki bi morali zaščiti integriteto Slovenije in suverenost, so bili tiho. Kot da bi bili hlapci Vatikana in ne organi, ki bi bili dolžni služiti ljudstvu v Sloveniji. Znano je tudi, da je katoliška cerkev preko klerika dr. Rodeta v času referenduma o vstopu v pakt NATO javno oznanjala, kaj je potrebno obkrožiti na glasovalnih lističih (Delo, 16.8.2007). Seveda je bil to napotek vsem prebivalcem v Sloveniji, kako naj glasujejo in ne samo katolikom. Šlo je za hud poseg tuje države v slovenske notranje zadeve, v referendumske zadeve, državni organi pa so hlapčevsko molčali. Ko je Rode med mašo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti, je država zopet molčala.

12. Ne glede na to, ali katoliška cerkev deluje politično ali ne oz. se vmešava volilno kampanjo za volitve v državni zbor, pa je tudi njen religiozni del v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Katoliška cerkev ne priznava slovenske ustave oz. pravnega reda, če je v nasprotju z nauki evangelija, ne priznava temeljne pravice ljudi, ki jo kot neodtujljivo določa slovenska ustava, to je pravica do življenja. Svoje člane novači prisilno, to je s krstom dojenčkov, celovit izstop iz nje sploh ni mogoč. Na ta način hudo krši ustavno pravico ljudi do svobode vesti. Njen nauk temelji na bibliji, ki je bila v Sloveniji spoznana kot najbolj škodljiva knjiga na svetu (Jana, 12.7.2005), saj vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine, milijonov ljudi. Več o tem si lahko preberete v prilogi. Še več o tej tematiki pa si lahko preberete na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve na naslovu http://www.zrtve-cerkve.org/
Tukaj najdete to problematiko v predlogu za prepoved delovanja katoliške cerkve v smislu 12. člena Zakona o verskih skupnostih. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je namreč predlagalo prepoved delovanja katoliške cerkve, saj ta s svojim delovanjem in seveda tudi s svojimi nameni, cilji in načinom svojega delovanja hudo krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju in vojni, razpihuje sovraštvo oz. nestrpnost in preganjanje, ogroža življenje in zdravje ter pravice in svoboščine drugih na način, s katerim se hudo krni človekovo dostojanstvo, zaradi česar so podani razlogi, da sodišče, na predlog državnega tožilca, prepove delovanje katoliške cerkve.
O spornosti oz. nezakonitosti političnega delovanja katoliške cerkve si lahko preberete v predlogu za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve, ki ga je društvo naslovilo na Vlado Republike Slovenije.

13. Vse zgoraj navedeno kaže na to, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Čeprav je tuja država, pri nas deluje v notranjih razmerjih oz. v zadevah Republike Slovenije kot politična organizacija in tudi v volilni kampanji, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato je potrebno preprečiti, da bi lahko katoliška cerkev v bodoče sodelovala v volilni kampanji. Zato je tudi potrebno spremeniti Zakon o volilni in referendumski kampanji, kot je to uvodoma predlagano. Predlagamo, da pripravite spremembe omenjenega zakona z vsebino kot smo predlagali in ga posredujete v sprejem državnemu zboru.

14. Prepoved sodelovanja katoliške cerkve v volilni kampanji je nujen ukrep za zaščito slovenske ustave oz. slovenskega pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva. Cerkev postaja država v državi in to je potrebno preprečiti, saj je lahko na ozemlju Slovenije samo ena država in to je Republika Slovenija.

15. Seveda velja vse to smiselno tudi za druge verske skupnosti oz. cerkve. S temi se ta predlog ne ukvarja, saj je religija okolja v Sloveniji katoliška vera in s tem katoliška cerkev. Potrebno se je namreč ukvarjati z bistvenimi zadevami.

16. Pozivamo vas, da nas obvestite, kaj ste oz. boste naredili na podlagi te peticije, ki je sicer peticija v smislu 45. člena ustave.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve