Vode pomagajo podpirati nebo,
da zvezde ne padejo
v žejni Neptunov vodnjak.
Nad njim lebdi droban pršec,
ko brezdušni čas kraljuje
na temačnem dnu.

Voda izhlapi kot izhlapijo leta,
ki gredo skozi svetlobo
sončevega vetra in krila dreves.
Neulovljiv je njen topli dih.

Številne so želje, ki prihajajo
in odhajajo, trpke kot kutina,
ki nikoli ne dozori v sladki sadež.

Strjene kaplje apnenca
kljubujejo človeškim sencam,
ki se sklanjajo nad robom
in iščejo samotne spomine.

Gozd Panovec
in gozd Trnovske planote
sta mokra od rojstva.
Vse vode Goriške
se hočejo skriti v niju.
Zbirajo se in z vesli vej
se dotikajo oči, hrepenečih
po vonjih ljubljenja.

Kako slanim kapljam prija
pomenek tam doli v vodah
z zelenim trebuhom.
Plitek nanos čustev,
ki se hoče napiti vode,
ki je ni več tam.
Če bi se posušil gozd,
bi ptice nehale peti.

www.tatjana-malec.si