Pred približno tremi tedni smo na vrtu za našo hišo opazili srednje velikega psička, ki se je boječe skrival pred ljudmi. Bilo je očitno, da nima doma, da je revček sestradan, utrujen in grozno prestrašen. Kadarkoli smo se mu približali, je prestrašeno pobegnil. Mi pa smo mu vztrajno nastavljali vodo in hrano, da revček ne umre od lakote. Čez nekaj dni smo si pridobili zaupanje malega izgubljenčka, in ugotovili, da je to pravzaprav psička. Sedaj se pri nas zadržuje že dva tedna. Je ljubka, prijazna mešanka, igriva in ubogljiva, zelo zelo potrebna ljubezni, katero kljub našim pozivom preko lokalnega radia, časopisa in kabelske televizije nihče ne pride iskati. Čipa pa ji brezvesten lastnik tudi ni dal vstaviti, čeprav je to že nekaj let v naši državi obvezno. Vem, da ji bom našla topel domek, kjer jo bodo sprejeli tako ljubeče kot si uboga lepotička tudi zasluži. Sama je ne žalost ne morem obdržati, saj že imam velikega dominantnega psa, ki mu ni najbolj všeč, da še kdo prejema našo ljubezen.
Le kaj se dogaja z vestjo ljudi, da tako lahkomiselno prepuščajo hišne ljubljenčke na milost in nemilost usodi.

Ko takole opazujem mojo malo pritepenko, se mi srce trga. Psička še je mlada, verjetno še ni stara niti eno leto, a glede na seske je morala pred kratkim imeti mladičke. Ljudi se ne boji. Boji se le palice in boji se, da bi jo zapustili. Tudi v hišo in v avtomobil vstopi brez bojazni. Pri meni je prespala v stanovanju in semse prepričala, da je popolnoma čista. Ko pa sem se sama odpeljala od hiše, je panično tekla za avtom... seveda sem se ustavila in jo odpeljala nazaj domov. Vendar mi to sedaj popolnoma razkrije žalostno pasjo zgodbo - na žalost tako zelo pogosto. Verjetno so ubogo najdenko še kot majhno psičko lepo negovali in se z njo igrali. Vendar je po nesreči zanosila, kar pa njenim brezvestnim lastnikom očitno ni bilo več všeč (moje mnenje je, da je lastnik za nezaželeno nosečnost psičke kriv sam, ker torej ni dovolj poskrbel, da bi jo zaščitil!). Ker pa je očitno preveč pasjih lastnikov (ljudje jih ne morem imenovati, prej pošasti!), ki nimajo srca, je ta nekdo našo malo psičko verjetno z leglom vred odpeljal kam na samo in jo pustil naj se znajde sama. Si lahko kdo predstavlja obup, strah in žalost, ki ga uboga psička doživlja????????? Najprej panično teče za hudobnim brezsrčnim lastnikom, milo joče in prosi naj se vendar vrne, ko uboga revica končno omaga, najverjetneje niti ne ve več kje je in kje so ubogi malčki, obsojeni na kruto smrt. Kakšna žalost mora biti v njenem malem srčku, pa še za lastno življenje se mora boriti sama. Se kdo zaveda, da žival čuti popolnoma enako, kot človeška mamica, ki izgubi otroka!!! In potem verjetno najprej išče pot do svojih mladičkov. Jih najde še žive? Jih sploh še najde? Moja izgubljenka jih očitno ni uspela rešiti. So zato njene čudovite čokoladne očke tako polne trpljenja in žalosti? Je zato tako zelo hvaležna za vsak košček hrane in za vsak ljubeč dotik? Se zato tako milo stisne k meni, ker išče tolažbo?

Nikoli ne bom vedela kakšne krutosti je uboga lepotička doživela v zadnjih dneh. Vem le to, da ji bom pomagala. In vem, da me je sram in groza živeti v tako pošastnem svetu. In sram me je, da pripadam vrsti najkrutejših bitij - ljudi.

Ker je ta stran namenjena drugačnim ljudem, dobrim po duši in srcu, vas prosim, če je kdo izmed vas, ki ste to žalostno zgodbo prebrali, pripravljen nuditi ljubeč domek moji najdenki. Presenečeni boste, koliko ljubezni je ta lepa psička sposobna vračati. Tako zelo je nežna. In tako zelo zvesta. Je idealna spremljevalka vsem, ki iščete ljubezen, družbo, milino...

Prosim, pokličite me (040 641 531) ali mi pišite (tteddyka@gmail.com), z veseljem vam bom posredovala njene slike ali pa se dogovorimo za obisk... Hvaležna vam bom jaz in tudi mala Lepotička. In hvaležni boste vi, ki jo boste spoznali.