NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

2 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Tam ob Muri [+5]
  • Osebni in partner... [+9]
  • Lahko in težko
  • Slika tedna 47_2017

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    sreda 22-nov
  • Marko Batista: Fluidni delci vulkanskega pepela

  • četrtek 23-nov
  • Javno vodstvo po ulični razstavi Moj kraj-moj svet

  • petek 24-nov
  • Slovenski gledališki založniki na 33. SKS

  • sobota 25-nov
  • Sobotna pravljična dežela

  • nedelja 26-nov
  • Maja Haderlap, gostja ob sklenitvi sejma

  • ponedeljek 27-nov
  • Zdravstveni kotiček

  • torek 28-nov
  • SIMPOZIJ - Steps towards liveable cities

  • sreda 29-nov
  • Karierni sejem MojeDelo.com

  • sobota 02-dec
  • Vikend samo za vaju - Shiatsu masaža za pare - 2. 12. do 3. 12. 2017

  • nedelja 03-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani
  • Zakaj je Karel X. pokopan na Kostanjevici?

  • torek 05-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • petek 08-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 09-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • torek 12-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Popotovanje po jugu Indije – pokrajina Kerala   
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Dežela kokosovih palm, prijaznih ljudi, čudovitega tropskega sadja, vedno prijetnih temperatur, ter pikantnih jedi

    Danes bi Vam rad predstavil nekaj eksotičnega - Indijo oz. Natančneje - Keralo .Moje popotovanje med palmami in plažami ter kanali v južni Indiji.

    Dežela se nahaja med osmim in dvanajstim vzporednikom severno od ekvatorja na jugozahodnem delu celine. Naj povem, da sem bil v pokrajini Kerala zdaj že v tretje in od vse Indije, ki je kar velika zadeva se mi prav ta košček glamozne dežele zdi najbolj eksotičen in privlačen. Zakaj me boste vprašali: mogoče predvsem zaradi tropske vegetacije, ki se kaže v kokosovih palmah, nasadih bananovca (slika 1), tapioke (gomoljasta rastlina-podobno kot naš gorenjski krompir), tam rastejo papaje (sadež ki spominja malo na melono), pa orjaška mangova drevesa, tamarinda (začimba, ki se uporablja za omake in je kislega okusa.

    V hribih na višini okoli 1000-2500 m nad morjem gojijo začimbe kot so karadamom (po ayurvedi zelo zdrav za želodec), pa kurkumo, cimet, vanilijo, poper, kavo, ingver, nageljnove žbice, muškatni orešček in tudi čaj. Seveda ne smem pozabiti veliko vrst banan. Zanimivo je, da tu več ali manj poznamo samo “klasične” velike-rumene banane. Tam pa jih na voljo več vrst, najbolj so hranljive in okusne rdeče banane; malo debelejse od “naših” meso je bolj oranžno obarvano. Poleg teh so še zelene banane (od teh se ena vrst uporablja izključno za kuho-za omake) druga vrsta pa kot sadje. Ne smem pozabiti še “mini”banan ki so velike le nekaj centimetrov in tudi teh je več vrst. No, da ne omenjam ananasa, ki je res super in zelo okusen in sladek, in cena sadja tam (sicer turistična cena- 0,2 € po kg)

    Sedaj me je malo “zaneslo” v hrano, vendar ne smem pozabiti omeniti še njihove kulinarike. Ta je po mojem okusu nekaj zelo dobrega. Glavna sestavina njihove prehrane je riž. Zraven pa dodajo veliko različnih omakic (od katerih je večina več ali manj pikantnih (dodatek rdečega in zelenega čilija). Zraven riža in pekočih omak (sambhar, rasam, dhaal), se v majhnih skodelicah nahaja še sirotka oz neke vrste jogurt, in papadam (neke vrste ocvrti zelo tanek kos (izgleda kot ena velika hostija rumene barve iz čičerikine moke in začimb).(slika 2)

    Zjutraj in zvečer običajno jedo dose (neke vrste fermentirana riževa palačinka) z kosovim chutnejem (kokosovo mleko z praženimi gorčičnimi semeni ter curry listi), ter kislo-pekočo omako sambhar. Včasih dajo v doso tudi nadev iz krompirja in zelenjave, tisto se imenjuje masala dosa, polega tega jedo še idli (na pari kuhani riževi hlebčki), pa uttapam, puutu, ..vse to so kombinacije riža, zelenjave in kokosa. Mogoče še nekaj o sladicah: vse njihove sladice so na osnovi mleka in sladkorja, vanje dodajo začimbe kot so kardamom, cimet, vanilija....Mogoče vas utegne zanimti še cena? Kosilo stane manj kot pol evra!

    Indijci popijejo veliko čaja. Običajno so mali kozarci velikosti okoli 150 ml, Prav zanimivo je opazovati kako ga pripravljajo skoraj povsod in ves čas. Ta čaj je pravi črni čaj ki mu dodajo tretjino mleka in kot se za Indijo spodobi veliko sladkorja. Indija je sploh dežela velikih kontrastov. Na eni strani so izjemno bogati ljudje -običajno pripadniki visokih kast, na drugi pa berači, ki prosijo za rupije (indijska valuta). Seveda smo največkrat na udaru turisti ki nas neusmiljeno nadlegujejo in skušajo od nas iztisniti kako rupijo. No seveda je treba tudi upoštevati da smo“zahodnjaki“ pač zanje „vreče denarja“ in nad njihovo trgovsko premetenostjo sem osupel. Včasih sem postal kar slabe volje, ko tako vztrajno silijo v človeka in mu na vse pretege skušajo prodajati vso mogočo in nemogočo šaro.

    Glavno mesto zvezne države kerala se imenjuje Trivandrum oz po novem Thiruvanantapuram. Samo mesto šteje okoli 900.000 prebivalcev. Sama pokrajina-Kerala je velika 400 krat 100 km. Naseljuje jo pa kar 33 milijonov ljudi, leži pa na jugozahodni obali Indije, podnebje je tropsko z deževno dobo , ki se začne konec maja in traja 3 mesece. Jezik, ki ga govorijo domčini je malajalamščina, ki je dravidskega izvora. (Namaskaram sugum ano- bi pomenilo pozdravljen , kako si kaj?) Drugače je uradni jezik v Indiji seveda angleščina, ki ima včasih močan indijski priokus, zato je včasih tudi angleščina kar težko razumljiva.

    Poleg Goe (ki je znana po plažah in techno-trance zabavah) ima Kerala tudi veliko plaž. Najbolj znani sta Varkala (slika 3) in (slika 4) in Kovalam. Te plaže privabljajo v času ko se tu v Sloveniji ovijamo v topla zimska oblačila, veliko zahodnih turistov. Temperature so res prijetne čez dan se v tropskem pasu gibljejo med 28-33 stopinj, voda pa ima tudi nekje blizu 30 stopinj. In celo ponoči je prijetno toplo saj ne shladi pod 25 stopinj. Na žalost so te plaže polne raznih trgovinic s podjetnimi domačini ali pa tibetanci, ki ti prodajajo tekstil in spominke, čevlje ter vsakovrstno šaro in navlako po cenah, ki so za nas “bogataše” še vedno smešno nizke.

    Seveda je Kerala znana po ajurvedi. To je zbirka starodavnega znanja in modrosti o zdravem življenju in prehrani, ter zdravljenju bolezni z popolnoma narvnimi metodami. Zato tam obstajajo različne ajurvedske klinike in centri, kjer se ljudje lahko spoznajo in tudi sami preizkusijo njihove večtisočletne metode in tehnike na sebi. Tako je nabolj znana masaža (abhiyangam) z oljem., polega nje obstajajo še druge metode kot so masiranje z oljem in zelišči (navarakizhi), polivanje z toplim oljem (pirizhiyl), , blatne kopeli (lepanam), .Določeni mojstri ajurvede prenašajo svoje znanje iz očeta na sina. V kraju Palakkad živi moj prijatelj ki masira z nogami. Sam se to metodo doživel in lahko rečem, da sem se po 14 dnevnem tretmaju počutil kot nov. Pri tem je pomembna tudi prehrana, ki je seveda vegetarijanska.

    Še malo o “kulturi”.

    Spominjam se dogodka izpred štirih let, ko sem si ogledoval neke znane jame. Kar naenkrat se mi prilepi mladenič, ki je imel v rokah neke kristale ahata. Fant je bil res vztrajen in vsemu mojemu prigovarjanju in kasneje celo ignoranci se ni in ni hotel pustit odgnati. Sonce je je bilo v zenitu in je neusmiljeno pripekalo, ampak on mi je je sledil najmanj pol ure. Res nisem imel namena kupiti tiste teže, ker ko človek potuje se zaveda da bo vsak spominček ali kamenček moral tovoriti v vedno do skoraj zadnjega kotička polnem nahrbtniku. Na koncu so sem že čisto pozabil najn in ga hote ali nehote prezrl se mi je spet pojavil kot iz zraka pred očmi ter moledujoče gledal in mi tiščal tisti košček kristala pod nos, v upanju na kupčijo.

    Toda cena na začetku, ki mi jo je ponujal je bila kar destkrat višja, kot sedaj ko je očitno še vedno igral svojo igro vztrajnega trgovca. Toda jaz res nisem imel občutka še manj pa namena da mu odkupim tisti kos. Zgodba se je končala z jeznim in užaljenim pogledom. Ampak čez pet minut je pa isti dečko, obdan zdaj z gručo svojih priajteljev ponujal nekemu na videz bolj premožnemu paru iz Anglije isto kot poprej meni. Ja Indijci so kot otroci, saj jih ne moreš jemati resno.

    Nek drug dogodek se mi je zgodil v mestu Trissur. Kot je navada pri popotnikih sem namesto € bankovcev imel se seboj potovalne čeke. Zvečer naenkrat ugotovim, da sem brez denarja. Z grozo tečem v hotel in tudi tam mi postane jasno, da tudi v drugi denarnici ni več tistih tisoč rupij. Kaj pa zdaj sem si rekel. V restavraciji čez cesto kjer je stal »hotel« se zmenim da bom pač plačal naslednji dan večerjo. Lastnik me pogleda in reče :« ok my friend no problem, you pay tommorow-kar bi pomenilo v redu prijatelj moj plačal boš jutri« naslednje jutro kot zakleto ne najdem ko hodim po mestu nobene banke oz. menjalnice. Naenkrat se pojavi en prijazni striček in začne spraševati od kje sem, kaj počnem v Indiji, kako dolgo sem že tukaj, kam grem. Prav vse ga je zanimalo.

    Po nekem času ko tako klepetava se spomnim, da mi kot domačin celo utegne pomagati priti do mesta kjer bi lahko menjal denar. Nato pokliče vozilo imenovano rikša. To je trikolesnik na motorni pogon. Nato se naloživa noter in odprdimo do banke. Kot sem kasneje ugotovil je bil tečaj menjave res zelo ugoden. Kasneje po menjavi denarja se mi ponudi da greva še na kosilo in v mestni muzej. Vse v redu in prav, toda dobrotnik je hotel da mu financiram še kosilo ter vstopnico za ogled oz njegovo vodenje po arheološki zbirki. Zbirka je bila sicer zanimiva samo sam muzej je bil pa v obupnem stanju.

    V pravljično čudovitem okolju kanalov (backwaters) se nahaja tudi duhovni center pod okriljem ženske, ki jo imenjujejo “objemajoča mati”. Sredi gozda kokosovih palm stoji kompleks več blokov za bivanje turistov, in avditorij kjer se odvijajo duhovi programi in petje bhajanov (duhove pesmi), v centru kompleksa pa stoji tempelj (slika 5). To je neke vrste samostan kamor pridejo ljudje spoznavat samega sebe. V njem vlada določen red, prehrana je tudi brezmesna.

    Samo za ilustracijo: dnevno bivanje tam stane slabe 3 € na dan. Posebno doživetje je takoimenovani objem-daršan, ki ga “amma” - duhovna učiteljica podarja ljudem, ki pridejo tja. Do zdaj se ocenjuje, da je “ammachi” objela že preko 22 milijonov ljudi, polega samega ašrama ta “guru” skrbi za humanitarno dejavnost, za prizadete v tsunamiju so postavili z njeno pomočjo veliko novih domov.

    Ni naključje da jo oni sami prebivalci tega lepega dela Indije  prav Keralo imenjujejo Gods own country-Božanska dežela.

    Borut Šenk

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Popotovanje po jugu Indije – pokrajina Kerala | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,28 seconds