Ponovila se bo,
da ti bo spet lepo.
Polzel boš po magmi,
po spletu naključij v dalijo.
Po viaduktu boš prodiral,
skrit v snovi z orlovimi krili.
Violončelo, prispodoba glasbe,
pomešane z njenimi vzdihi.

Odpiral jo boš, list za listom,
jo prebiral kot neprebrano knjigo.
Prekrito s sončnim zlatom
svoje kože, jo boš zavijal v svilo
in jo obložil z žarečimi dragimi kamni.
Porubinil in pordečil
boš njeno sladko meso.

Njene sanje bodo zaklenile
tvoj sen v njenega.
Ti boš v njem spal in se zbujal.
Gledal boš nitke njenega tkiva odznotraj,
čutil boš topli odsev njenih oči
in ona ti bo spolnjevala obljube.
Za rožnato zaveso bo tvoj obraz.
Rodijo se ljubezni, ki trajajo vse življenje.
Spočel si čudež z rožnatim telescem.

www.tatjana-malec.si