Izsledki največje študije o zdravju v zgodovini medicine
V več kot desetletnem projektu, imenovanem Kitajska študija, je T. Colin Campbell s sodelavci raziskal najbolj razširjene bolezni, način prehranjevanja in življenjski stil ljudi na podeželju Kitajske in Tajvana. Zbrali so osem tisoč statističnih povezav med različnimi faktorji prehranjevanja in boleznimi.

Gre za najobsežnejšo študijo o zdravju in bolezni v zgodovini biomedicinskih raziskav. Večina teh povezav kaže isti zaključek: ljudje, ki so uživali več hrane živalskega izvora, so pogosteje obolevali za kroničnimi boleznimi. Celo pri tistih, ki so uživali malo hrane živalskega izvora, so zaznali slabše zdravstveno stanje.

Ljudje, ki so uživali največ hrane rastlinskega izvora, so bili najbolj zdravi. Teh rezultatov ne  gre ignorirati. Zdravstveni kartoni tistih, ki so uživali pretežno živalsko hrano, in tistih, ki so uživali pretežno vegansko hrano, so bili povsem različni. Sedaj poznamo resnico: veganska prehrana bi samo v Združenih državah Amerike vsako leto lahko rešila pred smrtjo in boleznimi na sto tisoče ljudi.

Avtorja knjige Kitajska študija so rezultati te in ostalih raziskav prepričali, da je spremenil način prehranjevanja. Pred petnajstimi leti je prenehal jesti meso, skoraj povsem pa je v zadnjih osmih letih opustil tudi uživanje druge hrane živalskega izvora, vključno z mlekom. Njegov holesterol se je znižal, sedaj je fizično bolj zdrav, kot je bil pri petindvajsetih, ima dvajset kilogramov manj kot pri tridesetih letih. Danes ima za svojo višino idealno težo. Objavljamo nekaj izsledkov iz knjige Kitajska študija (v slovenščino ni prevedena, op.a.), v katerih je avtor zbral tudi nekaj rezultatov drugih raziskav, ki prav tako potrjujejo, da je hrana živalskega izvora rizični faktor za mnoge bolezni.

Ugotovili so, da protein kazein, ki je v kar 87 % prisoten v kravjem mleku, povzroča proces nastajanja raka. Kateri proteini pa ne povzročajo nastanka raka, tudi če jih uživamo prekomerno? Varni proteini so v zelenjavi, vključno s pšenico in sojo.

Graf v knjigi prikazuje povezavo med vnosom živalskih maščob in tveganjem za razvoj raka na dojki. Jasno je razvidno, da v državah, kjer uživajo največ živalskih maščob, ženske pogosteje  zbolevajo za rakom na dojki. Veliko študij kaže, da je zgodnja menstruacija rizični faktor za nastanek raka na dojkah. V kitajskih podeželskih vaseh dobijo ženske prvo menstruacijo v povprečju pri sedemnajstih letih, v Združenih državah Amerike pa že pri enajstih. Zgodnja menstruacija je povezana s hitrejšo rastjo deklic in višjim nivojem hormona estrogena, kar je povezano z vnosom živalskih proteinov.

Bolni so bili tudi tisti, ki so uživali manjše količine mesa

Ugotovili so tudi, da uživanje živalske hrane poviša nivo holesterola, kar pomeni večje tveganje za nastanek bolezni. Skoraj brez izjeme pa so tisti, ki so uživali rastlinsko hrano, imeli nižji nivo holesterola. Zanimivo odkritje je bilo, da so Kitajci uživali v povprečju dnevno samo 7,1 g živalskih proteinov, medtem ko je ameriško povprečje kar 70 g. Zato je bilo pričakovati, da Kitajci ne bodo zbolevali za boleznimi tako kot Američani, ki pojedo bistveno več živalskih proteinov. Toda to je bila zmota. Tudi nekaj gramov živalskih proteinov je bilo dovolj, da so Kitajci zbolevali za istimi zahodnjaškimi boleznimi kot Američani.

V raziskavi so ugotovili, da uživanje rastlinskih vlaknin povečuje količino železa v telesu. Več kot uživamo denimo žitaric, ki imajo veliko vlaknin, višji nivo železa imamo v krvi. Na kitajskem podeželju ljudje dnevno zaužijejo 34 mg železa, medtem ko Američani samo 18 mg, ker zaužijejo več hrane živalskega izvora. Raziskava je pokazala, da vnos rastlinskih vlaknin zmanjšuje tudi stopnjo tveganja za nastanek raka na črevesju in danki ter znižuje nivo holesterola v krvi.

Zdrava prehrana ne preprečuje zgolj bolezni, pač pa tudi pozitivno vpliva na fizično in psihično počutje. Svetovno znani športniki, kot so »ironman« triatlonec Dave Scott, atleta  Carl Lewis in Edwin Moses, teniška igralka Martina Navratilova in 68-letni maratonec Ruth Heidrich so z rastlinsko hrano dosegli izjemne uspehe.

V laboratoriju so testirali dve skupini podgan. Prva je uživala z živalskimi proteini obogateno hrano, druga skupina pa je dobivala hrano z zelo malo živalskih proteinov. Podgane, ki so uživale manj živalskih proteinov, so bile bistveno bolj vzdržljive kot podgane, ki so jedle veliko živalskih proteinov. Primerjava s človekom je verodostojna, ker imajo podgane in ljudje praktično enako potrebo po proteinih in tudi metabolične operacije so zelo podobne.

V rastlinah so vse esencialne aminokisline

Veliko raziskav potrjuje, da so rastlinski proteini, ki se sicer bolj počasi, vendar enakomerno, sintetizirajo v človeškem telesu, najbolj zdravi proteini. Pri uživanju živalskih proteinov rast telesa poteka hitreje, zato so te proteine označili kot »najbolj kakovostne«. Ta zmota, da hitrejša rast pomeni tudi boljše zdravje, je povzročila povečano uživanje mesa med ljudmi. Celo mnogi, ki se danes odločijo za veganstvo, se pogosto sprašujejo: »Od kod bom dobil proteine?« Kot da rastline ne bi vsebovale proteinov! Čeprav vedo, da rastline vsebujejo dovolj proteinov, so nekateri prepričani, da je potrebno v enem obroku zaužiti več različnih  vrst zelenjave, da bi  lahko zadostili potrebam organizma po vseh esencialnih aminokislinah. Toda danes vemo, da človeški organizem skozi kompleksni metabolični sistem lahko pridobi vse esencialne aminokisline iz rastlinskih virov, zato ni potrebno uživati večjih količin rastlinskih proteinov ali natančno načrtovati sestavin pri vsakem obroku.

Žarišča so grozdi celic, ki rastejo v tumorju. Čeprav večina žarišč ne postanejo velike tumorne celice, so pravi pokazatelj razvoja tumorja. Z opazovanjem razvoja žarišč in merjenjem njihovega števila ter velikosti so se raziskovalci naučili, kakšen vpliv ima hrana na razvoj tumorjev. Ugotovili so, da se je tumor razvijal zelo hitro z vnosom živalskih proteinov oziroma se je zaustavil z vnosom rastlinskih proteinov. Ugotovili so tudi, da rastlinski proteini ne povzročajo razvoja raka, tudi če jih uživamo preveč.

Kako pa je s kazeinom, torej proteinom, ki je prisoten v kravjem mleku? Raziskave so pokazale, da kazein v enaki količini kot živalski proteini prav tako povzroča razvoj rakastih tumorjev.

Razen nekaj izjem ima živalska hrana več maščob kot rastlinska. Ljudje, ki uživajo največ proteinov živalskega izvora, pogosteje obolevajo za boleznimi srca in ožilja, rakom in sladkorno boleznijo. Že raziskava, izvedena v zahodnoevropskih državah leta 1955, je pokazala povezavo med uživanjem proteinov živalskega izvora in pogostostjo bolezni srca in ožilja. Največ teh bolezni je bilo zabeleženih v Združenih državah Amerike.

Zdravnik je pozdravil srce z vegansko hrano

Leta 1985 je dr. Esselstyn opravil eksperiment pri osemnajstih pacientih, ki so zbolevali za različnimi boleznimi srca in ožilja. Nihče izmed njih ni imel zdravega srca. V naslednjih osmih letih so pod njegovim vodstvom uživali samo vegansko hrano, le v prvih petih letih so izjemoma jedli še nemastno mleko in jogurt. Po osmih letih so bili njihovi rezultati izredni. Ob začetku eksperimenta je bil njihov povprečni nivo holesterola 246 mg, med raziskavo pa jim je v povprečju padel na 132 mg. Najbolj pomembno pa je bilo dejstvo, da so ob koncu študije bili vsi pacienti ozdravljeni bolezni srca in ožilja. Nek drug zdravnik je prav tako spremljal to raziskavo. V starosti petinštirideset let je doživel srčni napad. Zaradi narave njegove bolezni mu uradna medicina ni mogla ponuditi nič varnega. Obiskal je dr. Esselstyna, se odločil za njegov veganski program prehranjevanja in po dvaintridesetih mesecih se je brez kakršnegakoli zdravila za znižanje holesterola njegov nivo holesterola zmanjšal na 89 mg.

Podoben eksperiment je izvedel dr. Dean Ornish. Skupino pacientov, ki so obolevali za boleznimi srca in ožilja, je razdelil na dva dela. Prva skupina, ki jo je sestavljalo 28 pacientov, je uživala samo vegansko hrano, izjemoma jim je bilo dovoljeno dnevno pojesti po eno jajce in skodelico nemastnega mleka ali jogurta, poleg tega so redno prakticirali dihalne in ostale sprostilne vaje. V drugi skupini je bilo dvajset pacientov, ki so bili obravnavani po standardih zdravljenja uradne medicine. Zdravje pacientov v eksperimentalni skupini se je po letu dni  dramatično izboljšalo. V povprečju je njihov holesterol padel z 227 mg na 172 mg. Pogostost, trajanje in intenzivnost bolečin v prsih so se bistveno zmanjšali. Bilo je očitno, da bolj ko so se pacienti držali priporočil, hitreje so se zdravila njihova srca. V drugi skupini pacientom ni šlo tako dobro, čeprav so jih zdravili po uradnih medicinskih postopkih. Njihove bolečine v prsih so postajale hujše, pogostost se je povečala za 165 %. Tudi njihov holesterol je bil bistveno višji kot v eksperimentalni skupini, imeli so še bolj zamašene arterije.

Zanimivo raziskavo so opravili na populaciji adventistov sedmega dne, katerih religija priporoča vzdržanje uživanja mesa, jajc, kave, alkohola in tobaka, zaradi česar je polovica med njimi vegetarijancev. Ostali v povprečju trikrat tedensko uživajo govedino in enkrat tedensko ribe. In njihovo zdravje? Adventisti vegetarijanci so bili bistveno bolj zdravi od adventistov vsejedcev, ki so dvakrat bolj pogosto zbolevali za sladkorno boleznijo.

Eksplozija diabetesa med otroci, ki uživajo meso

V ameriški zvezni državi Washington so opravili raziskavo na ameriških Japoncih, sinovih  japonskih imigrantov. Imeli so štirikrat višjo stopnjo sladkorne bolezni kot njihovi vrstniki na Japonskem. Kaj se je zgodilo? Ameriški Japonci, pri katerih se je razvil diabetes, so uživali veliko več proteinov živalskega izvora.

V zadnjih petindvajsetih letih se je stopnja bolezni diabetesa tipa 2 med japonskimi otroci povečala za več kot trikrat. Raziskovalci so ugotovili, da se je v zadnjih petdesetih letih uživanje mesa pri otrocih bistveno povečalo. Po besedah strokovnjakov je ravno to en izmed glavnih razlogov za eksplozijo diabetesa med otroci.

V Angliji in Walesu se je število sladkornih bolnikov med letom 1940 in 1950 opazno zmanjšalo. Med drugo svetovno vojno ni bilo na voljo toliko mesa, ljudje so uživali predvsem žitarice. Po letu 1950 so ljudje ponovno začeli jesti več hrane živalskega izvora in stopnja pogostosti diabetesa se je spet povečala.

Raziskovalci so opravili tudi šestletno študijo na 36.000 ženskah v ameriški zvezni državi Iowa. Pred začetkom raziskave nobena izmed njih ni imela diabetesa, po šestih letih pa se je ta bolezen pojavila med več kot 1100 ženskami. Ženske, ki so najmanj pogosto obolevale oziroma za diabetesom sploh niso zbolele, so uživale največ rastlinske hrane.

James Anderson, eden izmed najbolj uglednih znanstvenikov na področju raziskovanja diabetesa, je v eni izmed svojih študij preučeval učinek skoraj popolnoma rastlinske diete (dnevno so uživali samo košček mesa) na petindvajsetih pacientih z diabetesom tipa 1 in na petindvajsetih bolnikih z diabetesom tipa 2. Nihče izmed pacientov ni imel prevelike teže in vsi med njimi so za kontrolo krvnega sladkorja jemali inzulin. Po samo treh tednih so diabetiki tipa 1 zmanjšali vnos inzulina v povprečju kar za 40 %,  nivo njihovega krvnega sladkorja se je namreč dramatično izboljšal, nivo holesterola pa je padel za 30 %. Pri pacientih tipa 2 so bili rezultati še bolj osupljivi. Vsi, razen ene osebe, so lahko prenehali jemati inzulinske injekcije. Nek moški, ki je imel sladkorno bolezen že enaindvajset let in je dnevno prejemal petintrideset enot inzulina, je po treh tednih rastlinske diete potreboval le še osem enot, po nadaljnjih osmih tednih v domačem okolju pa inzulina sploh ni več potreboval.

V Južni Afriki belopolti prebivalci kar sedemnajstkrat pogosteje zbolijo za rakom na črevesju kot temnopolti domačini. Raziskava je pokazala, da belopolti Južnoafričani uživajo dnevno kar trikrat več živalskih proteinov kot temnopolti, zato imajo tudi mnogo višji holesterol.

Uživanje kravjega mleka vodi do številnih bolezni

Rezultat raziskave univerze v Harvardu iz leta 2001 kaže močno povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in rakom na prostati. Po izsledkih te študije so bili moški, ki so uživali največ mlečnih proizvodov, dvakrat bolj izpostavljeni tveganju za nastanek raka na prostati.

Leta 1992 so v New England Journal of Medicine objavili eno najbolj dramatičnih poročil glede učinkov mleka na naše zdravje. Finski raziskovalci so preučevali kri štiri do dvanajstletnih otrok z diabetesom tipa 1. Merili so nivo protiteles, ki so nastali zaradi nepopolne prebave proteinov kravjega mleka. Enak postopek so ponovili pri otrocih, ki niso zbolevali za diabetesom, ter rezultate primerjali. Otroci, ki so imeli visok nivo protiteles  zaradi mlečnega proteina, so uživali veliko kravjega mleka. Vseh 142 otrok z diabetesom je imelo nivo protiteles večji kot 3,55, pri 79 zdravih otrocih pa je bil ta nivo nižji od 3,55.

Nove študije kažejo močno povezavo med uživanjem kravjega mleka in nastankom multiple skleroze. To so ugotovili francoski raziskovalci, ki so izvajali raziskave v štiriindvajsetih državah. Ugotovili so, da v državah, kjer popijejo največ kravjega mleka, ljudje pogosteje  obolevajo za multiplo sklerozo.

Američani popijejo več kravjega mleka in mlečnih proizvodov kot večina ostale svetovne populacije. Torej bi morali imeti čudovito močne kosti, kajne? Na žalost ni tako. Nedavna študija je pokazala, da imajo ameriške ženske, starejše od petdeset let, eno najvišjih stopenj pogostosti zlomov kolkov na svetu. Še več zlomov so zabeležili v nekaterih evropskih državah in na območjih v Južnem Pacifiku (Avstralija in Nova Zelandija), kjer se povprečno zaužije še več mleka kot v ZDA. Povezava je v tem, da živalski proteini povzročajo zakisanost organizma. Da bi telo nevtraliziralo to stanje, začne črpati iz kosti kalcij, da bi povzročilo višjo stopnjo bazičnosti organizma. Pomanjkanje kalcija v kosteh pa povzroča zlome. Povezanost med uživanjem živalskih proteinov in osteoporozo je ugotovilo kar 87 raziskav.

Profesor W.G. Robertson z Medicinskega raziskovalnega sveta v Leedsu je v svoji raziskavi odkril osupljivo povezavo med uživanjem živalskih proteinov in nastankom ledvičnih kamnov. V Veliki Britaniji je od leta 1958 do 1973 vsako leto okoli deset tisoč ljudi dobilo ledvične kamne. Vsi bolniki pa so imeli nekaj skupnega. Uživali so več kot 25 g živalskih proteinov na dan. Robertson je tudi ugotovil, da so nekateri bolniki odpravili ledvične kamne preprosto s tem, da so prenehali uživati proteine živalskega izvora.

Karotenoidi so skupina antioksidantov, ki jih najdemo v barvitih delih sadja in zelenjave. Raziskovalci so ugotovili, da je uživanje karotenoidov tesno povezano z dobrim vidom. Ljudje, ki uživajo dovolj teh antioksidantov, zmanjšajo možnost za razvoj očesnih bolezni kar za od 70 do 88 %. To so ugotovili v dveh med seboj ločenih raziskavah na več sto ljudeh.

Več raziskav potrjuje, da uživanje hrane živalskega izvora povečuje možnost za nastanek demence ter Alzheimerjeve bolezni. Nasprotno pa uživanje rastlinske hrane izboljšuje delovanje možganov.   

Damjan Likar