Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je novembra 2006 priznala, da masovna živinoreja povzroča več toplogrednih plinov kot celoten prometni sektor. Z drugimi besedami: živinoreja je eden največjih vzrokov za globalno segrevanje, ki vedno bolj ogroža življenje na našem planetu.

Poleg tega je glavni onesnaževalec vode in zemlje (vir: http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?arhv=12158). Varuh pravic živali Vlado Began je celo izjavil, da sta atomski bombi, odvrženi na Japonsko, mačji kašelj v primerjavi z živinorejo. Svetovno znani vegan, predsednik Komiteja zdravnikov za odgovorno medicino v Washingtonu DC, Dr. Neal D. Barnard, prav tako obsoja živinorejsko industrijo z dejstvi, ki jih lahko dokaže: »Govedoreja je dala večji prispevek k smrti Američanov kot pa vse vojne v zadnjih sto letih, vse naravne nesreče in vse avtomobilske nesreče skupaj. Če se vam govedina zdi resnično prava hrana za prave ljudi, bi bilo dobro, da živite prav blizu prave bolnišnice.«

Na podlagi teh podatkov smo vse slovenske politične stranke povprašali, kaj konkretno bodo naredili v primeru izvolitve v parlament, da se preneha uničevanje ljudi, živali in narave, ki ga povzroča živinoreja. Objavljamo skrajšane odgovore strank, ki so se odzvale na naše vprašanje.

SMS

V SMS – Stranki mladih Slovenije se zavedamo problema masovne živinoreje, vendar hkrati spoštujemo pravico posameznika, da se sam odloči, ali bo jedel meso ali ne. Ker pa prehranjevalne navade prav zaradi razlogov, ki jih navaja FAO, vplivajo na skupno (ne)blagostanje in prihodnost, se zavzemamo za tako imenovano odgovorno mesojedstvo, s katerim bi tudi mesojedci prispevali k zmanjšanju negativnih učinkov njihovih prehranjevalnih navad. Predvsem je potrebno zmanjšati količino zaužitega mesa, torej manj mesa, ki pa naj bo kakovostnejše in po možnosti iz lokalnega okolja in kmetij, kjer ne izvajajo množične prireje. Pomembno je tudi, da se naučimo čim bolj izkoristiti meso, da torej s čim manj dobimo čim več in pa da se zavestno odpovemo uživanju mesa, za katerega vemo, da je pridobljeno iz živali, ki so vzrejene v razmerah nevrednih živega bitja. Hkrati je potrebno preprečiti nadaljnjo širitev verig s hitro prehrano, ki so zlasti pri mladih glede mesa dokaj skromen jedilnik naših babic nadomestile s prehrano, ki v zelo veliki meri prihaja prav iz masovne proizvodnje in spornih okoliščin.

Komentar uredništva Osvoboditev živali: Menimo, da odgovorno mesojedstvo ne obstaja, prav tako ne ekološko meso. Vsaka reja živali, tudi na ekoloških kmetijah, je huda obremenitev za okolje. Gnoj in gnojnica uničujeta mikroorganizme v zemlji, ki skrbijo za regeneracijo prsti. Živinoreja, tudi na ekoloških kmetijah, povzroča lakoto v svetu, saj je kar 70% obdelovalne površine na planetu namenjeno za krmo živali. Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode, za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode.

SLS:

V Slovenski ljudski stranki se zavedamo, da je kmetijstvo in z njo živinoreja pomemben vir toplogrednih plinov in da je v zadnjem stoletju prišlo do nepredstavljive širitve kmetijske proizvodnje, ki se je zgodila pod vplivom povečanja števila prebivalstva na Zemlji z 1 milijarde na 7 milijard v samo stotih letih. Zavedati se moramo, da je človek kot bitje oz. žival vsejed, kar pomeni, da za normalno življenje potrebuje vnos tako rastlinskih kot živalskih aminokislin, ki so osnovni gradnik človeškega dednega zapisa (DNK). Prav tako za opravljanje težkih fizičnih del potrebuje vnos maščob, ki mu dajejo dovolj energije za delo.
V SLS spoštujemo vse ljudi in njihove prehranske navade, saj jim je svoboda v tem pogledu zagotovljena tudi po slovenski ustavi. Vendar pa se ne moremo strinjati, da je uživanje mesa in živinoreja, ki ga zagotavlja potrošnikom, glavni krivec segrevanja ozračja. Vprašati se moramo, zakaj je prišlo do tako obsežne proizvodnje domačih živali za prehranske namene. Kot smo dejali že v uvodu, je prvi razlog povečanje prebivalstva Zemlje, ki je povečanje doživelo z nekaterimi pomembnimi odkritji v medicini (razvoj cepiv in zdravil), gospodarstvu (uporaba fosilnih goriv, transport, gradbeništvo), temu pa je zaradi pomanjkanja hrane sledil napredek v kmetijstvu (mineralna gnojila, kmetijski stroji, pesticidi, biotehnologija). Tak napredek je izzval vse večjo globalizacijo sveta, kar je vodilo k selitvam ljudi, ki so naseljevali do sedaj nenaseljena območja. Vedno ko si človek postavi dom, najprej poskrbi za vir hrane, kar pomeni oblikovanje kmetijstva. Potrebno se je zavedati, da ljudi ne moremo omejevati in jim vsiljevati prehranskih navad. Tako nikomur ne moremo vsiljevati mesa ali zelenjave. Zato bo SLS ozaveščala ljudi o prednostih in pomanjkljivostih njihovih prehranskih navad. Le tako bomo lahko spremenili zakon ponudbe in povpraševanja, kar bi vodilo v znižanje povpraševanja po proizvodih živinoreje, s čimer bi v nadaljevanju prispevali k znižanju toplogrednih plinov in večjemu zdravju prebivalstva. Prav tako bo SLS spodbujala h kupovanju domačih izdelkov, tako mesnih kot rastlinskih, saj je tako pot od kmetije do krožnika krajša in prispeva manj toplogrednih plinov. Vedno bolj pogoste so tudi bioplinarne, ki kot glavno pogonsko gorivo uporabljajo prav živalske iztrebke. Pri tem postopku pride do razgradnje metana in nevtralizacije amoniaka, ki ob netretiranju povzročata resne okoljske probleme.

Komentar uredništva Osvoboditev živali: Človek za normalno življenje ne potrebuje hrane živalskega izvora. To je že večkrat dokazano, prav tako tudi, da je meso rizični faktor za mnoge bolezni. Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za prehrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Torej bi brez mesne produkcije človeštvo imelo dovolj hrane. Izračunano in dokazano je, da bi se lahko dodatno prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

SDS

Ker se zavedamo, da bodo potrebne številne prilagoditve na spremenjene podnebne razmere, in ker so prilagoditve povezane ne le z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta, temveč tudi s politikami na številnih področjih, predvidevamo naslednje ukrepe:
- Število goveda mora biti v skladu s površino, ki je na voljo. Pravočasno prilagajanje velikosti črede trenutnim razmeram postaja nepogrešljivo. Paša, ki se izvaja na trajnosten način, namreč lahko občutno zniža izpuste.
- Če želimo zmanjšati nastajanje metana v prebavilih prežvekovalcev, bo treba več pozornosti nameniti načinu prehranjevanja živine. V živinoreji povečanje koncentracije energije v obrokih za prežvekovalce blaži vročinski stres, hkrati pa zmanjšuje tudi izpuste toplogrednih plinov.
- Gradnja novih in adaptacije obstoječih hlevov s skladišči gnojevke izven hleva blažijo vročinski stres in zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Spodbujanje tovrstne gradnje hlevov in skladišč bo torej ena izmed nalog v kmetijskem oz. živinorejskem sektorju.
- Več pozornosti moramo nameniti razvoju novih tehnologij. Nadaljnji razvoj in cenovna dostopnost bioplinskih sistemov, ki omogočajo pridobivanje energije iz tekoče gnojnice, bi lahko znatno zmanjšala izpuste metana v kmetijstvu.
- Bistvena komponenta vseh ukrepov je gotovo osveščanje prebivalstva. Potrošniki morajo biti informirani na jasen in pregleden način, ki omogoča sprejemanje odločitev o nakupu blaga in storitev. Preprost primer, ki ponazarja pomembnost dostopa do informacij, je nakup mesa. Potrošniki, ki vedo, kako je bilo meso proizvedeno (z uporabo organskih ali neorganskih gnojil) in to upoštevajo pri svojem nakupu, lahko odločilno vplivajo na okolje, živinorejski sektor ter na zdravje ljudi in živali.

Komentar uredništva Osvoboditev živali: Uživanje kakršnegakoli živalskega mesa ne pripomore k zdravju ljudi, še manj živali, ki so zaradi tega izgubile življenje. Dokazano je, da imunski sistem reagira na meso kot na tujek.

Zares – nova politika

Kar zadeva naš pogled na kmetijstvo oziroma živinorejo kot njegov del, smo med cilje v predlog programa (ki se bo do jeseni še nadgrajeval in spreminjal, torej ni dokončen) tudi zapisali: organizirano nastopati na tržišču z osveščanjem potrošnikov in pridelovalcev, povečati pridelavo zelenjave, sadja in nemesnih predelanih živil (mlevski in mlečni izdelki), saj trenutno prevladuje živinoreja. Naj spomnimo, da je naša poslanka v državnem zboru Cveta Zalokar Oražem v preteklosti na pravice živali že opozarjala, zaradi česar tudi ni podprla novele zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila vlada, saj ne podpira zakonske rešitve, da zatočišča za zapuščene živali te po izteku 30 dni evtanazirajo. Edino sprejemljiva se ji zdi rešitev, kot jo poznajo v sosednji Italiji, kjer lahko zapuščene živali, ki ne dobijo novih lastnikov/skrbnikov, dočakajo svojo naravno smrt v zatočiščih. Zalokar Oražmova, ki je zagovarjala tudi prepoved uporabe divjih živali v cirkusih, česar vladajoča koalicija iz nam nerazumljivih razlogov ni podprla, napoveduje, da bo v naslednjem mandatu vložila predlog zakona, ki bi v Sloveniji prepovedal krznarske farme, kar je storilo že več evropskih držav. V Zares zagovarjamo humanizacijo odnosa do živali, vendar ne podpiramo predlogov, ki bi radikalno posegali v pravico posameznika do svobodne izbire, tudi življenjskega sloga. Podprli pa bomo vse predloge, ki bodo šli v smeri večje osveščenosti in senzibilnosti javnosti za vprašanja, povezana s sožitjem človeka in živali. Prav tako smo prepričani, da je prišel čas, ko moramo od prednostno antropocentrične etike (kjer je v središču pozornosti človek in njegove potrebe) preiti k vrednotam ekološke etike.

Komentar uredništva Osvoboditev živali: Res je za mnoge ljudi naš predlog o prepovedi živinoreje radikalen. Toda vprašati se moramo, kaj je bolj radikalno za nas: vedno hujše katastrofe (v naslednjih letih bodo še precej hujše in bodo prizadele vse dežele, tudi Slovenijo), ki so posledica globalnega segrevanja, ki ga v največji meri povzroča živinoreja, ali sprememba prehranjevalnih navad.