Predstavljajte si, da udobno ležite na kavču. Naenkrat se okrog vas pojavi čudna napetost. Opazite, da se pripravlja nekaj zelo neprijetnega. Toda nihče vam ne pove, kaj se dogaja. In že vas zgrabijo in vtaknejo v avto. Le kam vas peljejo? Na sprehod vsekakor ne. Tuja hiša. Popolnoma tuji ljudje.

Čeprav se z vsemi silami upirate, vas prinesejo v prostor z neprijetnim vonjem, v katerem se počutite zelo ogroženi. Vrata se zaprejo – možnosti za pobeg ni. Več ljudi vas trdno drži, vlečejo vas in vam povzročajo bolečine. Zgrabi vas panika, saj ne veste, kje ste se znašli, kaj se z vami dogaja in kako dolgo bodo trajale bolečine.

Tako ali podobno se verjetno počutijo naši psi ali muce pa tudi druge živali, ko je potrebno obiskati veterinarja. Ni presenetljivo, da jih ob naslednjem obisku lahko tja spravimo le z zvijačo ali silo, da trepetajo, grizejo, praskajo, saj se na ta način branijo. Živali podobno kot mi čutijo bolečine in se tega spominjajo še leta.

Vsak, ki živi s psom ali mačko, bo potrdil, da imajo živali sposobnost, ki je pri njih morda še bolj izražena kot pri ljudeh: zaznavajo naše misli in razpoloženje, ki ga razberejo iz našega obnašanja in zvena besed. In prav tu imamo priložnost za spremembo. Namesto da bi mislili: »Joj, sedaj moram peljati mačko k veterinarju. Že zadnjič je bila jezna, je grizla in praskala. Najbolje, da jo hitro zagrabim, spravim v potovalno košaro in hitro zaprem vratca,« bi lahko že nekaj dni prej pripravili naše muce na obisk pri veterinarju na ta način, da bi jim v miru prigovarjali: »Veš, jutri greva skupaj k veterinarju. Ničesar se ti ni treba bati. Veterinar ti želi dobro. Pogledal bo tvoje zobe in dobil(a) boš injekcijo. To ni nič hudega in bo hitro mimo. Jaz pa bom ves čas ob tebi.« Ali: »Greva k veterinarju. Naš prijatelj je, želi ti pomagati in zato te mora najprej spoznati. Ni se ti treba bati. Zatem dobiš priboljšek.« Ali pa: »Na obisk greva. Veterinar te bo samo pogledal, dal ti bo injekcijo, ampak to ni nič hudega.« (Če so živali sproščene, injekcija res ni nič hudega!)

Pri tem žival zazna ton našega glasu in s tem naše razpoloženje, zato je pomembno, da smo pri tem notranje mirni in se pri tem naš stres, povezan z obiskom pri veterinarju, ne prenaša na živali. Poleg tega se naše besede in misli oblikujejo v slike, ki jih naša žival sprejme. Vredno je poskusiti – pa ne le pred naslednjim obiskom veterinarja.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI  IZ VETERINARSKE AMBULANTE

Revija Freiheit für Tiere (Svoboda za živali) je v pogovoru z veterinarko Ino Lautenschläger postavila naslednji vprašanji:

»Je strah pred veterinarjem vedno prisoten?«

Ina Lautenschläger: Prijatelji živali nas pogosto sprašujejo, kako ravnamo pri našem delu, da se živali ne bojijo. Za prvi obisk štirinožnega pacienta si vedno vzamemo nekoliko več časa. Vedno se dogovorimo za termin, saj na tak način živalim ni potrebno dalj časa preživeti v čakalnici in s tem še dodatno stopnjevati stresa. Ob prvem obisku se ne zgodi veliko: živali lahko prosto tekajo po ordinaciji in se privajajo. Dobijo priboljšek in veliko nežnosti. Pregled poteka skozi igro, brez prisile. Na ta način nas živali spoznavajo, mi pa dobimo vtis o njihovem značaju in obnašanju. Tako jih lahko tudi ob naslednjih obiskih bolje pregledujemo. Pri prvem obisku je posebno pomembno, da živali ordinacijo zapustijo z dobrim občutkom. To pa pri nas velja tudi za vse naslednje obiske. S tem imamo zelo dobre izkušnje.

»Kaj lahko sami kot lastniki živali naredimo, da se naš pes ali mačka ne bosta tako zelo bala obiska pri veterinarju?«

Ina Lautenschläger: Poiščite veterinarja, pri katerem se dobro počutite, to se potem prenese tudi na vašo žival. Na vsak način se dogovorite za termin, saj se boste s tem vi, posebno pa še vaša žival, izognili predolgemu čakanju. Dolgo čakanje v čakalnici vedno še stopnjuje stres pri živalih. Mnogi prijatelji živali so prepričani: »Moj pes, moja mačka razume vsako besedo!«  Ko ljudje govorimo z živalmi, se z zvenom našega glasu vsekakor prenese tudi sporočilo. Živali ne moremo zavajati, čutijo namreč, kaj jim želimo povedati ali kaj nameravamo. Torej že doma svoji živali točno povejte, kaj nameravate in si to med govorjenjem predstavljajte v sliki. To bo vaši živali pomagalo, da se pripravi. Poskusite in presenečeni boste, koliko živali razumejo, če jim to dopustimo.

Vir: Freiheit für Tiere št. 3/2008, prevod Gretta Mikuž Fegic