Če gledamo življenje s ptičje perspektive, se zdi pot posuta s kamenjem, peskom, asfaltom ali zelenico. Od nas je odvisno, kakšno obutev bomo izbrali na poti do cilja.
*
Čas ne izbira letnih časov in vremenskih razmer. Ko je potrebno v službo, budilka ne ve, da bi še spali.
*
Vsako življenjsko obdobje razumemo drugače. Mladost je norost, zrelost je odgovornost in starost so spomini.
*
Kdor vidi le svojo korist, je egoist. Kdor gleda le koristi drugih, je ubožec.
*
Ko lipa cveti, ima veliko čebel. Prav tako ima človek ogromno prijateljev, ko ima denar.
*
Življenje me je naučilo, da se ne bojim ničesar. Če me napade pes, mu ponudim kost za glodanje.
*

Otroštvo je najlepše obdobje. Ne zavedamo se, da otroci razumejo vse, le mi jih težje razumemo.
*
Najsrečnejša sem, ko sije sonce. Daje svetlobo, toploto in smeh na usta.
*
Denar je sveta vladar. Zato se je treba z njim previdno rokovati.
*
Bolečina oznanja, da se nam nekaj dogaja. Če jo sprejmemo kot gostjo, začne pazljivo ravnati s telesom.
*
Dokler so mi sadili rožice, sem jih nabirala. Zdaj, ko jim je potrebno menjavati vodo v vazi, jim dodam aspirin.
*
Literatura ni primerljiva z glasbo ali slikarstvom. Znano je, da besed vedno primanjkuje, not in barvnih odtenkov pa nikoli ne zmanjka.
*
Ljubezen je čudovita rastlina, ki se neprestano zaliva.
*
Smisel življenja je v drobnih prelepih trenutkih, odpuščanju, zavedanju in resnici.
*
Življenje ni pesem, ki jo napišem, ampak roman z najrazličnejšimi poglavji.
*
Mladost je kakor milni mehurček, ki ima rok trajanja.
*
V vsakem ljubezenskem poglavju med vrsticami piše, da bo vedno trajalo.
*
Če želimo življenje obarvati, primanjkuje barvnih odtenkov v paleti življenja.
*
Težave prinesejo rešitev. Do njih je večkrat serpentinasta cesta ali odrešitev.
*
Prijateljstvo je cvet, ki ga zalivamo, negujemo in se dajemo, brezpogojno.
*
Človek je živo bitje z veliko razuma in napakami.
*
Če bi pogledali na življenje enostransko, bi videli, da razum plemeniti človeštvo.
*
Naravna bogastva so delež narave, ki bogati Zemljo.
*
Ne učimo se na napakah drugih. Takšne, ki nas doletijo, najbolje razumemo.

Maja David