Lažje je graditi novo.
Sezidati »v treh dneh« to,
kar je bilo zrušeno – le v tvojih
in ni v mojih močeh.
Le želje te nimaš, mene pa ni…

Kako hitro minevajo dni.

Kaj so ruševine? So le spomine?
Brezobzirni sarkazem – meji na »kakazem«. (oprostite)
Ti si me zrušil, in v grm odvihral.

Tišina v noči ugaša luči.

Kar tako naprej, le pod noge glej.
Ne zmeni se zame, …navajena…že.
Se motiš – kot vedno, sem slepa? Kaj še…
Pobegniti ni težko, je težje ostati,
priznati napake še zmerom – je: ne.
Oh daj, počni le to, kar želiš.

Te ljubim, vse dni in noči.

Boriti se s tabo ni moj namen.

Le bodi vesel.

Brez tebe vse izgubi svoj pomen.
To zgodbo ti pišeš, sem le tvoj plen.
Ljubezni do tebe mi ne vzame nobeden.
In tudi Ti – ne! Zdaj ugasni luči.
__________________________________

Zastrite zaveso, moja zgodba končana.
Dragi »prijatelji« - lepa predstava.
Z vašo«pomočjo«, vse je šlo Bog ve kam.

Je že sprožen alarm.

Še dalje poslušaj nasvete in »reki«.
Še dalje s svojim srcem bojuj.
Le prosim, da vztrajaš v življenju - v tem svetu.
Tvoj obstoj - je dar zame.

Mir s teboj moj spokoj…