Vzljubile so te moje sanje,
ko mi v mehkih kretnjah
polniš fuge in se ugrezaš,
brizgaš me in znočiš
med pozibavanjem trave.
S senčno praprotjo
mi obraščaš poželjivo telo
in hladiš mačko
s pločevinaste strehe v meni.

Glas dežja pada na uho
in pušča sledi deročih rek
na ženskem dekolteju.
Besede zelenega vonja,
zveni, polni pomenov,
sanjam kraguljčke v daljavi,
svileno vznemirjanje
potopljeno pod lubje kože.
Razdeljena je nežnost juter,
odžejane noči s sladkim mlečkom,
pomiritev trpkega okusa.

Nizgovorljiv nemir v cvetu
ustvarja obred novega vžiganja,
brezumen sladkovodni mulij,
zlate kače pletejo zmaje
in zibajo plamene skozi mojo kri.
Slišala je: Prihajam,
da te razpnem,
da te v vrelcu sle razmočim
in razpljuskam
čez brezobrežni ocean.

www.tatjana-malec.si