Vračanja v čas ni.
Poznam umik iz časa,
Vendar nimam izkušenj,
da bi kdaj živela
izven te dimenzije.

Živeti v času
ni samo potrditev,
da brezčasje obstaja.
Vse ima nasprotni pol.
Svetloba in tema.
Ljubezen in sovraštvo.
Pamet in neumnost.

Čas se mi je tako zgostil,
da odtehta milijarde let
brezčasja v brezprostorju.
V nadčasju se morajo
dogajati zanimive stvari,
ki jih bom spoznala le,
če se mi bo padalo odprlo.

Mobiliziram svoj čas,
ki mi sledi z repom brezčasja.
Minila me je volja,
da bi se obračala nazaj.
Vidim vzrok in učinek,
kar je vmes pa živim.

Moja molitev je gledati
rožo, ki se je ravnokar
razcvetela na mojem balkonu.
Vse ostalo je škripanje kolesja
voza, ki ne ve od kod prihaja
in ne kam gre.

Nekdo mi je odprl vrata.
Vstopila sem čez prag v čas.
Sem popotnica, ki me noge
neso brez telesa v novo življenje,
kjer se nesmisel reda konča
in duh pridobi veljavo urejevalca.
Eksperimentov pa ne sprejemam.

www.tatjana-malec.si