Piše: Miran Zupančič.

Od začetka 20. stoletja, vse bolj pa od leta 1968 dalje, prejemamo kot človeštvo duhovne impulze iz duhovnega sveta, ki jih pripisujemo ozvezdju Akvariusa – Vodnarja. Ti impulzi pa se izražajo v pojavih kot:
* razkroj tradicionalnih pravil in vrednot,
* razkroj hierarhij in avtoritarnih struktur,
* zavedanje finejših, ezoteričnih in duhovnih
* resničnosti,
* demaskiranje navideznih resnic.

Živimo v času duhovnega preobrata, duhovne revolucije, ki je totalno radikalna in , ki je kot take še ni bilo. Znano sliko moža, Vodnarja, ki prazni vrč z vodo, so od nekdaj uporabljali kot simbol za živo vodo, izlivajočo se v atmosfero. To je nova energija, ki spravi v pogon nov proces spremembe in prenove.

Vodnar je Duh, s katerim bo vse postalo jasno vidno. Preverjena bo vsebina starih vrednot. Obstaja močan impulz k osvoboditvi od tradicionalnih struktur. Vrč je napolnjen z dinamično energijo, ki jen usmerjena v  nas in v nas za notranjo duhovno revolucijo. Ta sila razodevanja, ki se razliva preko vseh nas, vedno učinkuje in človek mora izbrati. Sila Vodnarja nam zagotavlja prosto izbiro. Na njo se moramo odzvati in glede tega nismo prosti, kot se to mnogokrat misli, vendar pa lahko izbiramo, kako bomo odreagirali.

To si lahko predstavljamo, kot se to zrcali v narcizmu, hlepenju po užitku, neverjetni želji po imeti čim več na račun revščine  drugih in nenehni potrebi po trošenju. V kolikor pa le prisluhnemo glasu , ki nas kliče, glasu duhovne esence, potem gremo po Poti svobode. V obeh primerih bodo vse stare norme in vrednote postale vprašljive. Toda tam, kjer naš nižji jaz-človek išče vedno bolj negativne svoboščine, bodo tisti, ki drugače izberejo, hrepeneli po višji ravni bivanja. Vodnar navdihuje take ljudi, da postanejo ozaveščeni glede nasprotnega od tega. In s tem se pridobijo visoki ideali kot so bratstvo, socialne pravice, solidarnost, pamet in smisel za skupnost, ki pa se vedno navezuje na Vodnarja.

Ker znak Vodnarja vodi Duh svobode, gre lahko naša jaz-zavest v vsakem trenutku s temi ideali na svobodno potovanje. Če to izostane lahko brez tega okamenite v sistemih, dogmah, ustrojih, kot tudi od zunaj postavljenih novih normah in vrednotah. Lahko se zapeljemo v slepo ulico. In kaj se razume pod Vodnarjevo svobodo? Gledano iz stališča našega ega je svoboda povezana z negotovostjo in kaosom. Vendar pa, če gledamo s stališča prenove, je svoboda povezana s kreativno ustavrjalnostjo in odgovornostjo. Vodnar kot vemo deluje skupno s planetom Uran. V grški mitologiji je bog Uranos predstavljen kot svoboda in kaos. Človek odprtega duha, novi človek ima svobodo, ki je povezana z kreativno ustvarjalnostjo in odgovornostjo, kar je potrebno, da lahko deluje neodvisno. Tu in to pot gre povsem za novo odgovornost, ki se lahko uresniči samo v absolutni svobodi.

V kolikor pa človek ne gre po tej poti in se še naprej trdno drži starih vzorcev in nagnjenj , mu povzroča ognjena sila Vodnarja (Kristusa) nenehne krize. Pred tem se lahko človek zaščiti, če se vrne nazaj v norme in vrednote, ki resda več ne veljajo, vendar pa ga vsaj obvarujejo pred še večjim padcem. S tem zapre vrata k prenovi, ki jo nam predstavlja Vodnarjeva dinamično-duhovna sila. Ta razvoj mora potem v krajšem stadiju ponoviti. Kdor na drug način za svoj jaz-ego išče negativno, neomejeno svobodo, bo slej ali prej ugotovil, da prav v tem leži največja nevarnost za ego.  Tako bo v svojem iskanju čarov, omame postal ego-jaz človek nevarnost za samega sebe in za vse okoli njega. Kajti energija Vodnarja priganja k prenovi, ki nadalje od nas zahteva popolno opustitev lastne samozadostnosti in vsevednosti.

V šestdesetih letih preteklega stoletja se je Vodnarjev duhovni impulz odražal v revolucionarnih gibanjih in idealih, ki so pritiskali na omejitve obstoječih norm in vrednot in jih rušili. Klicalo se je po svobodi, ljubezni in po združevanju. Napetost v atmosferi okoli nas je bila zelo kritična kot bliski v atmosferi. Vodnar je kot veste zračno znamenje, zato je njegova domena atmosfera. V bistvu pa se od takrat ni spremenilo nič! Omahnili smo nazaj v svoj mali jaz, samoljubje, gon po posedovanju, moči in denarju! Nekateri med nami so se zasvojili z mamili in so odpotovali v onostranstvo. Naše takratne sanje so se razbile, kot prej tisoče drugih, razbile so se ob trdih čereh tega sveta. Je bilo naše takratno iskanje napačno? Ne!

V sedanjosti je na splošno priznano, da so dale revolucionarne spremembe, ki so nastopile v drugi polovici prejšnjega stoletja, današnji družbi zelo močan pečat. Tudi moderni politiki pripisujejo današnji pretres vrednot, anarhijo in nemoralnost prav tem spremembam, predvsem pa nagnjenost k individualni svobodi. Pri Vodnarjevemu impulzu ali inicijaciji sveta v začetku ni šlo za politiko. Bil je to čisti zavestni impulz, ki je šele v tako imenovanem »obdobju ego-jaz« v osemdesetih letih prejel priokus iskanja užitka in vedno močnejšega egoizma, ki se nam danes vedno bolj razkazuje  v socialno-ekonomskih odnosih! Hrepenenje po solidarnosti, ki so ga takrat prevzeli politiki, je bil pozitiven tok tega impulza.

Zadnja lete mnogi med nami ugotavljamo vplive Vodnarjevega impulza. Kot ljudje vsekakor velikokrat reagiramo nanj nezavedno in tudi površinsko. Toda impulz vsekakor ni mišljen  kozmetično. Deluje v globini in ne na površini. Namenjen je našemu notranjemu duhovnemu človeku. Če poskušamo te vrednote prestaviti na zunanje, brez notranje spremembe, stopi v veljavo naravni zakon, ki nam pravi: vse zemeljske vrednote se končno sprevržejo v svoje nasprotje. In zaradi pokvarjenosti postane najboljše najslabše, kot na primer anarhija, nemoralnost, najnižje oblike oblasti, samomorilski terorizem in zadnje vse več skrunjenja otrok.

Toda temu nasproti pa stojijo tudi pozitivni razvoji, nekaj kot demaskiranje mnogih oholosti, ošabnosti in napuha. Vemo, da človek po naravi ni dober, kot se je dolgo mislilo, vendar pa tudi ne slab. Dobro kot zlo sta pač oba človekova aspekta. Mnogo je ljudi, ki v svojem življenju hrepeni po visokih Vodnarjevih idealih in prav je tako. To se pravi, da bo Vodnarjevo obdobje Kozmičnega Kristusa, ki traja približno 2160 let, čas bratstva, svobode, harmonije in kreativne ustvarjalnosti.  Če gledamo okoli sebe, tega še ni veliko opaziti, ampak postopoma bo razkrinkana vsaka iluzija. Končno bo resnica prej ali slej prehitela vse laži, manipulacije in na videlo dneva bodo prišli nešteti škandali in mnoge skritosti. Temu smo vse bolj in bolj priče.

Svetloba-Luč večnega Duha, dotikajoč se našega najglobljega bistva se v nas prebuja. Zaznavamo, da je ta svetloba edinstvena povezava naše duše z Bogom, večna zveza človeškega otroka z božanskim duhom. Vse stiske, muke in zapuščenost, osamljenost, vse trnje okrog našega sebstva se umaknejo, razpustijo in preidejo v luč duhovnega sonca. In spoznati moramo, da so strah, dvom in smrt v božanskem univerzumu nebistveni. Potem se nam lahko zgodi, da se v srcu odpre resnično življenje kot večna pomlad. Dih ljubezni je poljub življenja duhovnega kralja, univerzalnega Kristusa, ki v nas dopusti prebuditev duše.
Z vodnarjem je povezana tudi predstava o koncu časov in o žetvi. V tem času pride mesija »v oblakih neba kot božji sin« in nastopi svoje gospostvo, kot piše v Knjigi preroka Danijela v 13. verzu 7. poglavja. Prvotni kristjani so ponovni prihod Jezusa Kristusa položili kar v naš zemeljski svet, a ta predstava jih je razočarala. Oblaki na nebu nam kažejo neko drugo raven dimenzije bivanja, na kateri se izpelje srečanje. Tu gre za finejšo – eterično raven, oz. dušno raven, na kateri se odvija povezava med dušo in Duhom. Do te ravni vodi naša duhovna pot, ki jo pripravimo in gradimo v snovnem svetu, torej na ravni lastnih izkušenj.

Preko srca nas Uranovi vplivi dosežejo tudi v naši krvi in v sedanjem trenutku vplivajo na enega najpomembnejših duhovnih centrov notranjega izločanja, na žlezo hipofizo. Temu organu upravičeno rečemo tudi ključ k duši. Uran lahko očisti našo kreativno silo nižjih nagonov, tako da se hipofiza lahko pripravi na višje življenje. Uranove sile se kažejo danes v obliki intuicije ali sposobnosti, ki prenavlja našo dušo, da se le-ta lahko uskladi s Kristusovo vibracijo in tako prepozna Božanski načrt. To je dnevno druženje z Bogom.

In kaj je intuicija? Ljudje pravijo:« Intuicija je občutek, ki se pojavi nenadoma; je spontana misel, pogosto preroška, ki pride od zunaj.« Toda ta razlaga ni točna. Intuicija  je v pravem pomenu vsakodnevni stik z Bogom, neprestano življenje v Kristusu, lahko pa rečemo tudi: Uglasitev življenjskega duha z medplanetarnim svetom, tako da naše telo in naša zavest sprejemata vibracije iz tega sveta v skladu z njuno pripravljenostjo. To je intuicija. Sam redno uporabljam molitev Očenaš, ki mi daje vso gotovost in varno vodstvo.

Kdor se na tak način poveže z močjo duha, je že začel s potovanjem domov. Je na poti k Luči. Resnična naša vera je osnova za razvoj nesmrtne duše. Resnična vera pa v nas raste iz globokega hrepenenja srca. To je prošnja v Očenašu našemu Očetu:«Daj nam danes naš nebeški kruh.« Odgovor na to molitev je vedno izliv duhovnih moči, koncentracija žarčenja, ki izhaja iz Očeta-Matere. Nujen pa je pri tem nov način življenja, ki to moč lahko prenese.Ta novi način življenja je potrebno preizkusiti(samo lastna izkušnja šteje)in ga živeti. In čez nekaj časa sledi drugi izliv Boga.

Razkrito žarčenje Sina pomeni podati roko vsakemu, ki išče . Luč Boga nas postavi pred samopredajo Njegovi volji. To je pogoj, da bi se naša duša lahko razvijala. Ta razkrita Luč nas postavi pred mnoge ovire in omejitve; vedno bolje razumemo, kaj in kdo smo v resnici. V tem procesu, v katerem naša osebnost, ego zahaja, so odstranjene vse ovire. V Očenašu je rečeno:« Oče, odpusti nam naše dolgove, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Celotno karmično težo dolgov jen treba izničiti. In v tem procesu predaje Njegovi volji raste nesmrtna duša. Rast duše pa pomeni, da postaja naša vez z duhom močnejša. To je bistveno.

Pri spuščanju duha se duh neposredno poveže z prenovljeno živo dušo. Tako voda postane vino. Nato pa se začne tretja stopnja, ognjeno izžarevanje Svetega Duha, ki v nas povzroči veliko spremembo. V tem ognju očiščenja se izvrši proces preoblikovanja-prenove, v katerem pride do popolnoma novega razodetja. Glavna sila je božanska ljubezen. Na tej točki si razvojno »odpeljan« iz tega, kar je v Očenašu imenovano«skušnjava« in«hudo« v našem srcu. Tako si  pripeljan v božansko naravo. Tretja stopnja, v kateri vodi proces spreminjanja Sveti Duh, se konča z nastopom duhovne dimenzije vstajenja. Človek stopa ob celotnem evolucijskem toku do božanskega sveta(»Moje kraljestvo ni od tega sveta!«)

Za prebivalce tega padlega sveta je to popolnoma nedoumljiva pot, ki vodi nazaj k Bogu. Ta pot je cilj človeka, ki išče Boga. Vsak človek je nagovorjen da hodi po njej. Če se predamo temu toku Božanske sile, resnične ljubezni, spoznamo, da nas le-ta vsepovsod obdaja, usmerja in varuje. Tako doživimo enost z izvorom vseh stvari, z Bogom. Da bi lahko mi ljudje harmonično sodelovali med seboj, se moramo srečavati na osnovi Božanske ljubezni, ki prebiva v nas. Svojega bližnjega lahko ljubimo šele takrat, ko ga ljubimo v samem sebi. Najprej se moramo ponovno povezati z Božansko silo-tokom, saj je le-ta temelj našega življenja. Povezanost z Božansko silo nato omogoči resnično povezanost s soljudmi.

Čimbolj se človek približa prebuditvi Božanskega v sebi, tembolj se poveže s svojo Bit-jo, »iskro na dnu duše« in svoje novo stanje oddaja v svet. Pritekajoči božanski val je podoben navpični liniji, izžarevajoče sila ljubezni pa se širi vodoravno. Obe se povezujeta v križ, v katerem se srečata Bog in človek. Vodoravna linija služi navpični. Srce, ki diha v božanski sili, se čedalje bolj odpira in odraža v kakovosti duše.

Kdor se tako prepusti valovom ljubezenske sile, se ne ubada več z vprašanjem, ali je njegovo ravnanje dobro ali slabo, niti se ne trudi, da bi bil dober in ljubeč. Živi v predanosti božanskemu, ki ga nosi skozi življenje in je neprimerljivo mogočnejše od njega. V srcu takega človeka je neizmerno bogastvo in velika blagost.

Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
http//www.ezoterika.s5.com