Benjamin R. Barber»
Turbo« kapitalizem
Zakaj so današnji trgi na poti v katastrofo, če ne bo prišlo do spremembe

Kriza na sivem trgu drugorazrednih hipotek kaže na veliko zadrego, s katero se sooča zmagoslavni potrošniški kapitalizem – »protestantsko ideologijo« trdega dela in odložene nagrade je zamenjala infantilna ideologija lahko dostopnih kreditov ter impulzivne potrošnje, ki ogroža demokracijo in tržni sistem.

Jedrna vrlina kapitalizma je, da povezuje nesebičnost in koristoljubje. S tem ko ustvarja blago in službe, ki zadovoljijo potrebe potrošnikov, prav tako zagotovi dobiček za proizvajalca. Če torej delaš dobro za druge, posledično dolgoročno delaš dobro tudi zase.

Vendar je uspeh kapitalizma ustvaril to, da so dandanes v modernem svetu jedrne potrebe izpolnjene, ter da je sedaj na razpolago preveč blaga za premalo potreb. In vendar kapitalizem od nas zahteva, da »potrebujemo« vse njegove produkte, saj lahko le tako preživi. Tako sam sebe zaposli s tem, da proizvaja potrebe za premožne, medtem ko ignorira želje revnih. Globalna neenakost pomeni, da imajo premožni premalo potreb, revni pa premalo premoženja.

Kapitalizem je zavajajoča, dolgoročna slepa ulica, ki vodi v katastrofo. Še vedno garamo, vendar samo zato, da lahko plačamo in igramo. Da proizvajalci lahko ustvarijo redne kupce iz potrošnikov, ki zapravljajo samo za zadovoljitev osnovnih potreb, morajo le-te zasuti s ponudbami, oblikovati njihove želje, nadzorovati njihove življenjske svetove, vzpodbujati impulzivno nakupovanje, kultivirali »nakupoholizem« ter izumljati nove potrebe. Sočasno morajo kot potrošnike krepiti otroke. To je možno z legitimiranjem njihovih še neoblikovanih okusov, hitro spreminjajočih se želj ter s tem, da jih ločijo od svojih čuvajev: mater, očetov, učiteljev in pastorjev. Med te spadajo otroci, ki logotipe določenih znamk prepoznajo še preden lahko govorijo in t.i. potrošniško naravnani Einstein dojenčki, ki se naučijo nakupovati še preden lahko hodijo.

Potrošništvo potrebuje to infantilno ideologijo, saj pred disciplino in zavrnitvijo preferira površnost in lagodnost, otroško vihravost in mladostniški narcisizem pred odraslim redom in razsvetljenim samo-interesom. Prav tako preferira neposredno igro potrošništva pred spontano rekreacijo. Ta ideologija ohranja privatno tržno logiko (»Kaj jaz hočem, je tisto, kar družba potrebuje!«) in je v ostrem nasprotju z logiko, ki jo kroji demokracija (»Kaj družba potrebuje, je tisto, kar jaz hočem!«).

To je logičen način, ki ga kapitalizem uporablja pri reševanju problema, ko je preveč blaga in premalo potreb. Tako naredi potrošništvo vseprisotno in vsepričujoče ter spremeni nakupovanje v odvisnost, ki jo še dodatno poslabšajo lahko dostopni  krediti.

Primerjajte tradicionalno mestno središče z modernim predmestnim trgovskim centrom. V okvirju mestnega središča boste našli šolo, mestno hišo, knjižnico, trgovino, park, kinodvorano, cerkev, umetnostno galerijo in domove. Torej resničen dokaz naše človeške raznolikosti kot bitij, ki počnejo še kaj drugega kot samo trošijo. V naših novih trgovskih centrih pa po drugi strani prihaja do izraza samo nakupovanje in to neprestano nakupovanje.

Ko vidimo, da politika prežema vsak sektor življenja, to imenujemo totalitarizem. Ko nam vlada religija, to imenujemo teokracija. Ko pa trgovina dominira vsemu, to imenujemo svoboda. Ali lahko preusmerimo kapitalizem na njegovo pravo pot - zadovoljevanja resničnih človeških potreb? No, zakaj ne?

Svet je poln osnovnih potreb in ga naseljujejo milijarde ljudi, ki imajo potrebe. Ne potrebujejo iPodov, ampak pitno vodo, ne potrebujejo Coca-Cole temveč poceni zdravila, ne potrebujejo MTV-ja temveč osnovno izobrazbo. Potrebujejo hipoteke, ki si jih lahko privoščijo in ne lahko dostopnih kreditov, ki jih nihče ne jemlje resno.

Da bo kapitalizem lahko služil takšnim potrebam, se bo moral še enkrat znova naučiti kako popustiti pri dobičku in omogočiti potrošniško moč tistim, ki jo potrebujejo. Iščemo drzne podjetnike! Z mikrokrediti bi vaščani lahko gradili ročne črpalke za črpanje vode iz ilovice pod njihovimi nogami. Farmacevtska podjetja bi morala razmišljati o tem, kako naj prodajo poceni retro-virusna zdravila Afričanom, ki so okuženi z virusom HIV, namesto da vsiljujejo »botoks« »večno mladim« potrošnikom. Starši pa lahko ponovno prevzamejo svojo odgovornost ter dajo trgovcem jasno vedeti, da ne bodo več dovolili, da bi bili otroci njihove tarče.

Vse to pa bo mogoče izvesti le ob pomoči demokratičnih inštitucij in etosa odraslosti. Državljanom mora biti vrnjeno mesto gospodarjev svojih zasebnih odločitev. Če bo želel obstati, se bo kapitalizem moral ponovno odzvati na resnične človekove potrebe, ne pa, da poskuša ustvarjati umetne, pri čemer tvega, da bo pogoltnil samega sebe.

Prvič objavljeno 4. aprila 2007 v  Los Angeles Timesu.
Vir: http://www.benjaminbarber.com/

Prevedla Romina Dobnik