| Marija Magdalena in dragoceni parfum
 Družba vam govori, »Tole je prav in tole je narobe« - to je vest. Vest se razraste, vsadi se vate in ti ponavljaš iste stvari. To nima pomena; to nima smisla. Smisel je imeti svojo lastno zavestnost. In ona ne daje vnaprej pripravljenih odgovorov na to, kaj je narobe in kaj je prav. Toda nemudoma, v katerikoli situaciji se pojavi, ti da vpogled – in ti veš, kaj ti je storiti.
Jezus je odšel obiskat dom Marije Magdalene. Marija je bila globoko zaljubljena. Na njegova stopala je izlila dragocen parfum – celo steklenico. Bil je redek parfum; lahko bi ga prodala. Juda je nemudoma ugovarjal. Rekel je, »Moral bi prepovedati ljudem, da počnejo tako nesmiselne stvari. Ta stvar je zdaj izgubljena, in tam so ljudje, ki so revni in nimajo ničesar jesti. Denar bi lahko razdelila med revne ljudi.«
Kaj je rekel Jezus? Rekel je, »Ne skrbi zaradi tega. Revni in lačni bodo vedno tukaj, toda jaz bom odšel. Njim lahko služiš zdaj in potem – nikamor se ne mudi – toda jaz bom odšel. Glej na ljubezen, ne na dragocen parfum. Glej Marijino ljubezen, njeno srce.«
S kom bi se strinjali? Jezus je videti zelo vase zagledan in Juda je videti zelo ekonomičen. Juda govori o ubogih ljudeh in Jezus preprosto reče, »Jaz bom kmalu odšel, torej naj njeno srce dela, karkoli hoče in ne vnašaj v situacijo svoje filozofije.«
Običajno bi se tvoj um strinjal z Judo. Bil je zelo razgledan človek, sofisticiran, mislec. In bil je izdajalec – prodal je Jezusa za 30 srebrnikov. Toda, ko so Jezusa križali, se je začel počutiti krivega. Tako dobri ljudje delujejo – začnejo se počutiti zelo krive, njihova vest jim ne da miru. In storil je samomor.
Bil je dober človek, imel je vest. Toda ni imel zavestnosti. Razliko med njima se lahko prepozna le v globini. Vest je sposojena, dana od družbe, zavestnost je tvoj dosežek. Družba te uči, kaj je prav in kaj je narobe; naredi to in ne delaj tega. Da ti moralo, kodo, pravila igre – to je tvoja vest. Zunaj, stražnik; znotraj, vest – to je način, kako te družba kontrolira.
Juda je imel vest, toda Jezus je imel zavestnost. Jezusu je bila ljubezen ženske, Marije Magdalene, pomembnejša. Preprečiti, da bi bila njena ljubezen ranjena, je bilo globoko dejanje - skrčila bi se vase. To, da je zlila parfum na Jezusove noge, je bila samo gesta. Z njo je govorila, »To je vse, kar imam – to je najdragocenejša stvar, ki jo premorem. Če bi zlila vodo, ne bi bilo dovolj; bilo bi premalo dragoceno. Rada bi izlila svoje srce, rada bi izlila svoje celotno bitje...«
Tuda Juda je bil človek vesti: videl je parfum in rekel, »Drag je.« Bil je povsem slep za žensko in njeno srce. Videl je materialno, parfum, toda duhovno je bila to ljubezen. A duhovnega Juda ni videl. Za to potrebuješ oči zavestnosti.
Osho Transformation Tarot, karta 21
prevod: Polona |
NE ZAMUDITE
Vest
Prispeval/a: Pips dne nedelja, 25. maj 2008 @ 12:21 CEST
Vest
Prispeval/a: Sonja Ličof dne nedelja, 25. maj 2008 @ 21:55 CEST
Mogoče bo kdo tukaj našel odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja. Najprej so zapisani citati iz knjige Jezusov evangelij. Kaj je bilo pred 2000 leti? Rottweil 1986. Sledi Kristusova razlaga za ljudi današnjega časa po Gabriele, Božji prerokinji in poslanki za naš čas.
1. In na sobotni večer pred obhajanjem pashe je bil Jezus v Betaniji in šel je v hišo Simona, gobavca, kjer so Mu pripravili večerjo. In Marta je stregla, medtem ko je bil Lazar med tistimi, ki so z Njim sedeli za mizo.
2. In prišla je Marija, imenovana Magdalena, imela je alabastrno posodo z zelo dragocenim in dragim mazilom, nardinim oljem. Odkrila je posodo in izlila mazilno olje Jezusu na glavo ter mazilila Njegove noge in jih obrisala s svojimi lasmi.
3. Tedaj je rekel eden Njegovih učencev, Juda Iškariot, ta, ki naj bi Ga izdal: “Čemu to razsipavanje mazilnega olja? Lahko bi ga drago prodali in denar dali revežem.” Vendar pa tega ni rekel iz skrbi za revne, ampak zato, ker je bil ljubosumen in grabežljiv in je imel mošnjo ter je upravljal z denarjem. In godrnjali so zaradi Magdalene.
4. Toda Jezus je rekel: “Pustite jo pri miru! Kaj jo vznemirjate? Naredila je vse, kar je mogla. Storila je dobro delo na Meni. Reveže imate vedno okrog sebe, toda Mene nimate vedno. Mazilila je Moje telo za pogreb.
5. Resnično, povem vam, kjerkoli na tem svetu se bo razlagal ta evangelij, v njen spomin se bo poročalo tudi o tem, kar je storila.”
6. Tedaj je stopil satan v srce Juda Iškariota in ta je šel po svojem opravku in se zaupno posvetoval z velikimi duhovniki in starešinami, kako bi Ga mogel izdati. In bili so veseli in se dogovorili za trideset srebrnikov, za ceno enega sužnja. Obljubil jim je in iskal je priložnost, da bi Ga izdal.
7. In ta čas je Jezus govoril Svojim učencem: “Pridigajte vsem po svetu in povejte: Prizadevajte si, da sprejmete skrivnosti luči in da vstopite v kraljestvo luči, kajti zdaj je prišel čas za to in zdaj je dan Odrešenja. (Pog. 65, 1-10)
JAZ, KRISTUS, POJASNJUJEM, POPRAVLJAM
IN POGLABLJAM BESEDO:
Kako pogosto slišite na tem svetu: “ ... lahko bi prodali in denar dali revnim.” Vsakdo, ki uporablja te besede, naj bi si postavil vprašanje, kako iskreno to misli in koliko je sam prispeval za pomoč revežem.
Ni dovolj, če revežem dajemo miloščino, kot to delajo farizeji, da bi jih ljudje opazili. Resnično dajanje je v tem, da izpolnjujemo zakon ljubezni in življenja. Potem to, kar smo dali, ni miloščina, ampak prava pomoč. Z njo najde revna duša v revnem telesu v zakon “moli in delaj” in bo v srcu bogata. Potem bo tudi človek prejel vse, kar potrebuje, da bo živel kot Božji otrok.
Kjer torej evangelij ljubezni in življenja najprej živimo in nato poučujemo, tam bodo revni, ki to sprejemajo in izpolnjujejo, v svojih srcih bogati in tudi revež bo prejel, kar potrebuje za življenje kot Božji otrok. Izpolnjevanje evangelija prinese resnično dobra dela.
In še glede Judovega izdajstva:
In nekdo, ki je bil zraven, ko je Juda šel ven, ga je vprašal: “Misliš, da ga bodo usmrtili?” In Juda je odgovoril: “Ne, storil bo čudež, da se bo rešil iz njihovih rok. Ko so se v shodnici v Kafarnaumu dvignili proti Njemu in ga zatem privedli do vrha gore, da bi ga pahnili z nje, ali ni šel nedotaknjen skozi njihove vrste? Gotovo se jim bo spet izmuznil in se javno izjasnil ter vzpostavil kraljestvo, o katerem je govoril.”
(Pog. 76, 29-30)
JAZ, KRISTUS, POJASNJUJEM, POPRAVLJAM
IN POGLABLJAM BESEDO:
Z Mojo izdajo je hotel Juda zaslužiti srebrnike na nepošten način.
Juda je verjel, da se bom izmaknil prijetju, kot sem se že prej v mnogih situacijah. Tisti, ki so bili proti Meni, so Me že večkrat hoteli zvezati ali kamenjati ali vreči z obzidja, vendar sem vedno odšel, varovan od večne moči, kot neviden iz njihove sredine in po Svojih poteh. Toda zgoditi se je moralo, kar se je nato zgodilo. Tisti, ki so bili proti Meni, so Me lahko ujeli, Me prepustili velikim duhovnikom in dali križati.
Veliko ljudi je postavilo in vedno znova postavlja vprašanje: Zakaj se je Jezus tolikokrat izmaknil Svojim zasledovalcem in zakaj ne tiste noči? Danes bom pojasnil le bistvene vidike tega, kar se je takrat zgodilo, kajti gre za odrešenje, ki sem ga prinesel vsem dušam in ljudem:
Delna moč pramoči, del Moje duhovne, povsod navzoče dediščine, se je sprostila zato, ker Me celoten judovski narod ni sprejel in ker ni prevzel, se pravi izpolnil, Mojega nauka, zakona življenja. Prevzel sem del krivde Davidovega rodu in del krivde nekaterih iz drugih rodov. Tik pred prijetjem sem Svoje čisto duhovno telo ovil s temi energijskimi močmi zakona setve in žetve. Zaradi tega ovoja sem postal za temo viden in dosegljiv.
Spoznajte: Davidov rod je most za utelešenje tistih duhovnih bitij, ki so se vključila v Božji načrt za Zemljo in so prihajala in prihajajo neposredno iz središča večne biti, da bi z Menoj pripeljala nazaj vse, kar se zdi zgubljeno. Od Davida naprej so prihajala vedno znova, da bi Mi pripravila pot in izvedbo odrešenjskega načrta, zveličanja. Predvideno je bilo, da ta duhovna bitja iz Davidovega rodu v zemeljski obleki predvsem sama izpolnjujejo zakone. Judom naj bi s tem približala zakone življenja in jim bila dober zgled, da bi tudi oni izpolnjevali zakone, in Me lahko spoznali, ko bom prišel k njim kot Jezus.
Judež na zatožni klopi
Prispeval/a: MC dne nedelja, 25. maj 2008 @ 23:13 CEST
In sploh ne razumem, zakaj vesoljna Cerkev, katere nauk naj bi temeljil prav na odpuščanju, nikakor ne more odpustiti enemu ubogemu Judežu, tudi po 2000 letih ne, še posebej, ker je sama v tem času zagrešila precej večje svinjarije in to za neprimerno večjo količino srebrnikov in zlatnikov. Tako pa se nesrečnik še vedno obrača v Satanovem gobcu, kot je to slikovito opisal Dante v Peklu. Bi že napočil čas, da se tudi tega trpina počasi odreši muk. Potem se bo tista krščanska puhlica, ki pravi »Ne sodite, da ne boste sami sojeni!«, vsaj komu zdela za odtenek manj puhla.
Judež na zatožni klopi
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 26. maj 2008 @ 11:14 CEST
Ko pa je Jezus dejal:"Moje kraljestvo ni od tega sveta", je Juda že razmišljal in načrtoval, kako bi kraljestvo uresničil že na tem svetu.
Ko je spoznal, da se Jezus z njegovimi načrti ni strinjal, je poskusil obiti pot, po kateri je Jezus hodil, in na silo uresničiti svoje želje. Razmišljal je:" Če poskrbim za to, da bodo mojega gospodarja ujeli, da ga bodo zagrabili črni kremplji, se bo moral upreti in bo ustvaril kraljestvo Izrael. Potem mora postati središče revolucije." To je bila past in napaka. Zato mora vsakdo na duhovni poti paziti, da ne bo ravnal kot Juda.
Tudi danes je tako. Večina cerkva si prizadeva vzpostaviti bogovladje na zemlji. Pravi učenec na duhovni poti ravna drugače.
Pot k Svetlobi vedno prikliče nasprotje. Te upirajoče sile in moči v svoji zablodi vedno znova udarijo z vso svojo pretkanostjo. Celo Peter, eden najboljših, ki se je odzval tako ogorčeno:"Tudi če bi moral umreti s teboj, te ne bi zatajil!" (Marko 14, 31), je moral izkusiti ,da je svojega Gospoda trikrat zatajil.To je gola resničnost. In ko je moral Gospod na vrtu Getsemani prebedeti temno uro trpljenja, ni bilo nikogar, ki bi bedel z njim. Našel je svoje učence, ki so spali. Trikrat! "In prišel je tretjič ter jim rekel:Ah, še vedno spite in počivate. Dosti je; ura je prišla. Glejte, sin človeka bo izročen v roke grešnikov. Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, je blizu." (Marko 14, 41-42).
To je ta deramatični spopad med Lučjo in temo. Če se nebeško bliža zemeljskemu in tvori omizje, nastane temeljno nasprotje. Dvanajst parov možganskih živcev se ne more odzvati pozitivno, ker spijo. Med njimi je celo Juda, ki ni slab človek in običajni izdajalec; je navišje, kar lahko ponudi ta svet nasprotij.
Juda ponazarja nagnjenje človeka, da bi se Kristusove Luči poslužil za svoje lastne ideale. To je ta izdaja, ki je na preži v vsakem človeku!
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Judež na zatožni klopi
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 26. maj 2008 @ 12:19 CEST
Še vedno pa me zanima, kaj misliš, Miran, se Juda še vedno melje v gobcu peklenščka, ali ni morda na kakem bolj prijetnem kraju, recimo vsaj v kakem prvem ali drugem krogu pekla, če ni morda vsaj v kakšnem malo bolj mračnem delu vic skupaj? Je res tak greh prizadevati se za Božje kraljestvo na zemlji, da moraš zato plačati z večnim pogubljenjem? Bodimo pošteni, kje bi bilo danes človeštvo brez revolucij, še posebej brez takšnih, kjer je odletela tudi kakšna kronana glava? Dialektika pač. Prvo veliko nesramnost, prvo »antitezo«, pa je itak zakuhal Bog, ko je človeka izgnal iz Raja. In nikar ne reci, da je bila za to kriva ena kača, ki se v tistem bibličnem času sploh še ni plazila po tleh, ampak je, tako si domišljam, uporablja najmanj dva štrleča uda za pokončno hojo. Nenazadnje je tudi njo ustvaril (in pohabil) Bog.
Drugače pa se mi, Miran, ta tvoja interpretacija Judovega izdajstva, zdi kar dopadljiva. Veliko bolj kot uradna različica. Samo tista primerjava Jude z večino današnjih cerkva se mi ne zdi povsem na mestu. Juda je bil, če ga že lahko razumemo na drugačen način, v resnici revolucionar, prevratnik, vse Cerkve pa so skoraj po pravilu reakcionarne, konzervativne, v navezi s posvetno oblastjo, če le v tem vidijo svojo korist. Že od Konstantina naprej so nagnjene k »paktiranju«.
Vest
Prispeval/a: Devi dne ponedeljek, 26. maj 2008 @ 16:28 CEST
Vest
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 28. maj 2008 @ 17:55 CEST
Dejansko so vse zgodbe lepe, ki jih objavljaš ampak ta zgodba je še posebej ljubezniva in zaščitniška do ženske namreč Jezus je Marijo zaščitil preden bi še ostali planli po njej, ker so že gundrali med seboj in se je zato Juda opogumo in kar direkto povedal gundranje in seveda Jezus ga je zabil kar je Judi izbilo dekl in je že letel po cekinčke.
Pred prijetjem je Jezus molil
Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina,
da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast
nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje
vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem,
da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega,
ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na
zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da
ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z
veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet.
Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta.
Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede.
Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede,
ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično
spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me
ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet,
temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje,
in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na
svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče,
ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor
midva. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem
imenu, ki si mi ga dal. Obvaroval sem jih in noben izmed njih
se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni pismo.
... Jn 17,1-26
Zgornje je za primerjavo, da se lahko primerja s tem
Delna moč pramoči, del Moje duhovne, povsod navzoče dediščine, se je sprostila zato, ker Me celoten judovski narod ni sprejel in ker ni prevzel, se pravi izpolnil, Mojega nauka, zakona življenja. Prevzel sem del krivde Davidovega rodu in del krivde nekaterih iz drugih rodov. Tik pred prijetjem sem Svoje čisto duhovno telo ovil s temi energijskimi močmi zakona setve in žetve. Zaradi tega ovoja sem postal za temo viden in dosegljiv.
Joj, Gabi, to tvoj duhec govori?
Je Jezus mar prejel vse ljudi? Ljubi Bog mu je dal kar mu je dal. Saj pa ti ljudje so vero razglašali dalje vsem ljudem in katere je spet ljubi Bog izbral, jim jih je dodelil.
Od koga je nauk? Ljubi Bog je mogoče vaš? Ziher.
Kakšno krivdo je Jezus delno sprejel? Nikakršno. Jezus Kristus je sprejel nase vso krivdo človeštva, da se lahko človek razbremeni greha preden umre, ker grešnik bo težko prišel v ljubezen.
Za temo je bil Jezus viden in dosegljiv že od rojstva ampak izročen je bil šele takrat, ko je dopolnil svoje poslanstvo, seveda zmagoslavno in je še na križu zafrknil zlo.
Z vstajenjem je Jezus dejansko potrdil poslanstvo, da v njem ni laži temveč le ljubezen, da bi ljudje verjeli, da bodo premagali zlo in se rešili seveda, če bodo verjeli in ponižno prosli v srcu za modrost to je ljubezen.
Lep pozdrav
Vest
Prispeval/a: W dne sreda, 28. maj 2008 @ 21:40 CEST
Lp ;)
W
Vest
Prispeval/a: MC dne sreda, 28. maj 2008 @ 22:03 CEST
Vest
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 28. maj 2008 @ 22:19 CEST
V bibliji lepo piše, da ni Jude noben obsodil, ker sem je sam obsodil z izdajo Učitelja. Moralo se je Pismo izpolnit.
Ljubi Bog je napovedal po svojih prerokih vnaprej kaj se bo zgodilo in to se je tudi res zgodilo.
Ni Juda izdal Učitelja, da bi se izpolnilo Pismo glih po njem ampak je Juda izdal Učitelja zaradi tega, ker ga enostavno več ni smatral za svojega Učitelja. Judo je v tistem momentu poučeval zločko. Pismo se je izpolnilo in Juda se je na svojo žalost izkristaliziral kot glih tisti izdajalec, ki je izdal Učitelja.
Po izdaji se je zavedel kaj je storil, se skesal in obesil.
Ljubi Bog je milosten, Juda je bil zaveden, advokat je še zmeraj ljudem Jezus Kristus in verjamem, da je tud Juda usmiljen.
Ljubi Bog je ljubezen.
Lep pozdrav