Zaupaj Alahu, ampak najprej priveži kamelo

Vsak dan se dogaja: lahko bi naredil nekaj, pa vseeno nisi, in v izgovor potem rečeš, če bi Bog zares hotel da je to narejeno, bi bilo itak narejeno. Ali pa narediš nekaj in potem čakaš na rezultat, pričakuješ, rezultat pa nikoli ne pride. In tedaj si jezen, kot da bi bil prevaran, kot bi te Bog izdal, kot bi bil proti tebi, pristranski, nepravičen. In tedaj naraste v tvojem umu nasprotovanje. In zaupanje je izgubljeno.

Religiozna oseba je tista, ki gre in naredi vse, kar je človeku možno, toda ne ustvarja napetosti zaradi tega. Kajti mi smo zelo zelo drobni, majhni atomi v tem vesolju, situacije pa so zelo zapletene. Nič ni odvisno samo od mojih dejanj, na tisoče križanj energij obstaja. Celota teh energij bo odločila izhod. Kako bi ga lahko sam določil?

Toda če ne naredim ničesar, mogoče stvari nikoli več ne bodo enake. Moram narediti in potem se moram naučiti, da ne pričakujem nič. Potem bo delovanje neke vrste molitev, brez želje po določenih rezultatih. Potem ne bo frustracije.

Zaupanje ti bo pomagalo ostati sproščen, in privezovanje kamele ti bo pomagalo ostati živ, intenzivno živ.

Te Sufijeve besede hočejo ustvariti tretji tip človeka, pravega človeka: ki bo vedel, kako storiti in ki bo vedel, kako ne storiti; ki bo naredil vse, ko bo potrebno, ki bo lahko rekel »Da!« in ki bo lahko pasiven, ko bo potrebno in bo lahko rekel »Ne« -- ki bo popolnoma buden podnevi in popolnoma speč ponoči, ki bo vedel kako vdihniti in kako izdihniti; ki bo vedel kako uravnotežiti življenje.

»Zaupaj v Alaha, ampak najprej priveži kamelo.«

Te besede prihajajo iz majhne zgodbe. Mojster je potoval z enim svojih privržencev, in njegova dolžnost je bila skrbeti za kamele. Neke noči sta prišla do caravanseraia, zelo utrujena. Sledilčeva naloga je bila, da priveže kamele, toda on se s tem ni obremenjeval, pustil jih je zunaj. Namesto tega je preprosto zmolil. Rekel je Bogu, »Poskrbi za te kamele,« in zaspal.

Zjutraj kamel ni bilo več – izgubile so se ali pa so jih ukradli, karkoli že se je pač zgodilo. Mojster je vprašal, »Kaj se je zgodilo kamelam? Kje so kamele?« in privrženec je rekel, »Ne vem. Vprašaj Boga, kajti rekel sem Alahu, naj poskrbi zanje - jaz sem bil preveč utrujen - torej ne vem. In tudi odgovoren nisem, saj sem mu rekel in rekel sem mu zelo jasno! Ni me bilo mogoče razumeti narobe. In ne samo enkrat, rekel sem mu pravzaprav trikrat. Ti sam me učiš, 'Zaupaj Alahu,' zato sem mu zaupal. Torej me zdaj ne glej tako jezno.«

Mojster je rekel, »Zaupaj Alahu, ampak najprej priveži svojo kamelo – kajti Alah nima drugih rok kot tvoje.« Če bi hotel privezati kamelo, bi moral uporabiti roke nekoga; nima drugih rok. In kamela je tvoja! Najboljša pot in najlažja in najkrajša pot je, da uporabi tvoje roke. Zaupaj Alahu – ne zaupaj svojim rokam, sicer boš postal napet. Priveži kamele in potem zaupaj Alahu.

Vprašal boš, »Zakaj potem zaupati Alahu, če si kamelo že privezal?« - zato, ker tudi privezano kamelo lahko ukradejo. Naredi vse, kar lahko storiš: to ne naredi izida gotovega, nobene garancije ni. Torej naredi, kar moreš, in potem sprejmi vse, karkoli se bo zgodilo.

To pomeni privezati kamelo: naredi vse, kar je le možno narediti, ne krči svoje odgovornosti, in potem če se nič ne zgodi ali če gre kaj narobe, zaupaj Alahu. Tedaj ve on najbolje. Tedaj je mogoče prav za nas, da potujemo brez kamel. Zelo lahko je zaupati Alahu in biti len. Zelo lahko je ne zaupati Alahu in narediti vse sam. Toda sedaj si samo instrument; Bog je tisti, ki naredi vse sam, ti si samo instrument v njegovih rokah.

Osho Transformation Tarot, karta 58
prevod: Polona