Prilika o ambiciji in hitenju (2)

Ko postanejo ljudje zelo pohlepni, se jim začne zelo muditi in iščejo še več načinov, da pridobijo hitrost. Hitijo brez premora, saj mislijo, da se življenje izteka. To so ljudje, ki pravijo, »Čas je denar.«

Čas je denar? Denar je zelo omejen; čas je neomejen. Čas ni denar, čas je večnost – vedno je bila tu in vedno bo tu. In ti si bil vedno tukaj in boš vedno tukaj.
Torej odvrzi pohlep in se ne obremenjuj z rezultati. Včasih se zgodi da zaradi svoje nepotrpežljivosti spregledaš mnogo reči.

Človek je poln, če je v skladu z vesoljem; če ni v skladu z vesoljem, potem je prazen, popolnoma izpraznjen. In iz te praznine pride pohlep. Pohlep po tem, da jo napolniš – z denarjem, s hišami, s pohištvom, s prijatelji, z ljubimci, z vsem – saj nihče ne more živeti kot praznina. Je grozljivo, je življenje duhov. Če si prazen in ni ničesar v tebi, je nemogoče živeti.

Da bi začutil polnost v sebi, sta dve poti: ali se uskladiš z vesoljem... Tedaj si napolnjen s celoto... z vsem, vsemi cvetlicami in vsemi zvezdami. So tako v tebi kot zunaj tebe. To je resnična izpolnitev. Toda če ne narediš tako – in milijoni ljudi ne naredijo tako – potem je lažji način, napolniti jo s kakršnokoli kramo.

Pohlep pomeni zgolj to, da čutiš veliko praznino in jo hočeš napolniti z vsem mogočim, ne da bi bilo važno, kaj je to. In enkrat, ko razumeš, potem nimaš več opravka s pohlepom. Da bi notranja praznina izginila, poskušaš priti v sožitje s celoto. In skozi njo pohlep izgine.

A obstajajo nori ljudje povsod po svetu, in zbirajo stvari, da bi napolnili svojo praznino. Nekdo zbira denar, čeprav ga nikoli ne uporabi. Ljudje jedo; niso lačni, pa vseeno požirajo. Vedo, da jim bo to povzročilo trpljenje, da jim bo slabo, a se vseeno ne morejo ustaviti. Tudi hranjenje je proces zapolnitve.

Mnogo je poti, da bi napolnili praznino, četudi se nikoli ne napolni – ostaja prazna, in ti ostaneš obupan, saj nikoli ni dovolj. Vedno je potrebno še več in več in zahtevam po tem nikoli ni konca.

Moraš razumeti praznino, ki jo poskušaš zapolniti. Vprašaj se, »Zakaj sem prazen? Cela eksistenca je tako polna, zakaj sem jaz prazen? Mogoče sem izgubil sled – ne grem več po pravi poti, nisem več bistven. To je razlog moje praznine.«

Torej bodi bistven.

Prepusti se in se pomakni bližje k eksistenci, v tišini in miru, v meditaciji. In nekega dne boš videl, kako si poln – prepoln, prenapolnjen – radosti, blaženosti, blagoslova. Toliko premoreš, da lahko daješ celemu svetu in se ne moreš izprazniti.

Tega dne prvikrat ne boš čutil nobenega pohlepa – ne po denarju, ne po hrani, ne po stvareh, po ničemer.

Živel boš naravno in karkoli bo potrebno, boš vedno našel.

Osho Transformation Tarot, karta 7
prevod: Polona