Naropina strašljiva vizija

Resnica je tvoje osebno doživetje, tvoj oseben vpogled. Četudi jaz vidim resnico in ti jo povem, bo v trenutku, ko ti jo bom povedal, postala zate laž, ne resnica. Za mene je resnica, prišla je k meni skozi moje lastne oči. Bil je moj vpogled. Za tebe ne bo vpogled, bo sposojena stvar. Prepričanje bo, znanje, ne pa vedenje. Če boš začel verjeti vanjo, boš verjel v laž.

Zapomni si. Tudi resnica postane laž, če vstopi v tvoje bitje skozi napačna vrata. Resnica mora vstopiti skozi sprednja vrata, skozi tvoje oči. Resnica je vpogled. Moraš jo videti.

Naropa je bil velik učenjak, imel je deset tisoč privržencev. Nekega dne je sedel, obkrožen s tisočerimi zapiski – starimi, zelo starimi in redkimi. Nenadoma je zaspal, moral je biti zelo utrujen, in imel je vizijo.

Videl je zelo zelo staro žensko, grdo, grozljivo žensko – veščo. Njena strahotnost je bila tolikšna, da je začel trepetati v spanju. Bila je tako nevzdržna, da je želel pobegniti – toda kam pobegniti, kam iti?

Bil je ujet, kot da ga je hipnotizirala. Njene oči so bile magnetne.

»Kaj proučuješ?« je vprašala starka.

Rekel je, »Filozofijo, religijo, jezik, izrazoslovje, logiko.«

Spraševala je dalje, »Ali razumeš vse to?«

Naropa je rekel, »Jasno... Seveda razumem vse to.«

In starka je vprašala ponovno, »Razumeš besede, ali pomen?«

Tisoče vprašanj so že postavili Naropi v njegovem življenju – tisoče študentov je ves čas spraševalo, zahtevalo odgovore – toda nihče ga ni vprašal tega: ali razume besede - ali pomen. In oči starke so bile tako predirne – te oči so videle v njegovo najgloblje bistvo in bilo je nemogoče lagati. Komurkoli drugemu bi rekel, »Normalno, da razumem pomen,« toda tej ženski, tej tako grozni ženski je moral povedati resnico. Rekel je, »Razumem besede.«

Žensko je odgovor osrečil. Začela je plesati in se smejati, njena strahotnost se je preobrazila; iz njenega bistva se je začela porajati subtilna lepota. Misleč, »Tako zelo sem jo osrečil. Zakaj je ne bi še bolj?« je Naropa dodal, »In seveda, razumem tudi pomen.«

Ženska se je nehala smejati, nehala plesati. Začela je jokati in ječati in vsa njena grdost se je vrnila – tisočkrat hujša. Naropa je rekel, »Zakaj ječiš in jokaš? In zakaj si se prej smejala in plesala?«

Ženska je rekla, »Bila sem srečna, da velik učenjak, kot si ti, ne laže. Toda zdaj jokam in ječim, ker si se mi zlagal. Vem – in tudi ti veš – da ne razumeš pomena.«

Vizija je izginila in Naropa je bil spremenjen. Pobegnil je z univerze, in nikoli več v življenju ni prijel v roke nobenega zapiska. Postal je popolnoma neveden, razumel je – ženska ni bila nihče zunaj njega, bila je samo projekcija. Bila je Naropino lastno bistvo, ki je skozi znanje postalo grdo. Samo toliko razumevanja je bilo potrebno, »Ne, ne razumem pomena,« in grdota se je spremenila v čudovit fenomen.

Naropina vizija je zelo pomembna. Dokler ne čutiš, da je znanje neuporabno, ne boš nikoli iskal modrosti. Nosil boš lažen zlatnik, misleč, da je resničen zaklad. Moraš se zavesti, da je znanje lažen zlatnik – ni vedenje, ni razumevanje. In predvsem je intelektualizem – besede so razumljene, toda pomen je izgubljen.

Osho Transformation Tarot, karta 13
prevod: Polona