Človek in pes...

V trenutku nemoči I

Iz njegovi oči je sijalo sovraštvo,
Z vsako kretnjo je hotel pokazati nestrinjanje.
Bolj sem se odmikal, bližje mi je bil,
Nekaj med neprijaznim, strah vzbujajočim,
Brezkompromisno usmerjenim...
Oblil me je znoj, zakrival sem roke.
Za trenutek je obstal, potem pa, potem...
Se od nekod prikaže gospodar, pokaže s prstom...
In z repom med nogami je odšel, kot na ukaz.
Niti zalajal ni, pa vendar sem se zbal,
Le razkošje zob, v vsej svoji veličini je pokazal,
potem pa pohlevno odšel - pes seveda...

V trenutku nemoči II

Iz njegovih oči je sijalo sovraštvo,
Z vsako kretnjo je hotel pokazati nestrinjanje,
Bolj sem se odmikal, bljižje mi je bil,
Nekaj med neprijaznim, strah vzbujaočim,
Brezkompromisno usmerjenim...
Oblil me je znoj, zakrival sem roke,
Za trenutek obstal, potem pa, potem..
Začutil sem skelečo bolečino, kri.
Ki se je lepila na hlače, odtekala..
Potem pa zaslišal kričanje, nekdo je pritekel.
Odgnal psa, se začel opravičevati, toda ušel je..
Pes in tisti, ki se je opravičil zaradi psa...

V trenutku nemoči III

Iz njegovi oči je sijalo sovraštvo,
Z vsako kretnjo je hotel pokazati nestrinjanje,
Bolj sem se odmikal, bližje mi je bil,
Nekaj med neprijaznim, strah vzbujajočim,
Brez kompromisno usmerjenim...
Oblil me je znoj, zakrival sem roke,
Za trenutek je obstal, potem pa, potem..
Saj te nisem spoznal, veš toliko let je mimo...
Toliko različnih ljudi hodi okoli, strah me je...
Kraje, napadi, ropi, enostavno te nisem spoznal.
Z narejeno prijaznim pogledom sem ga pozdravil,
Tako, kot je bil narejen njegov ob slovesu, in šel...

Jože.k