Služenje èloveku je mnogo dragocenejše kot služenje Bogu. Bog ne potrebuje našega služenja.

Gornji Sai Babin napotek se mi zdi ravno pravšnja iztoènica za moje tokratno pisanje, ki je pravzaprav nadaljevanje zgodbe o Tibetu, katere del ste lahko že prebrali v jesenski številki te iste revije. V svojem èlanku o Tibetu sem sicer šele v zakljuènih stavkih omenila našo rojakinjo Uršulo Rechbach in njeno uspešno delo pri projektu pomoèi revnim Tibetancem.

A nikakor ne zato, ker bi o tej spoštovani Slovenki in projektu, za katerega se že toliko let polno razdaja, ne bilo mogoèe napisati mnogo veè kot le nekaj skromnih stavkov, ampak zgolj zato, ker gre na eni strani za tako domišljen in uèinkovit ter obsežen projekt in na drugi strani za zgledni primer razvijanja in uporabe duhovnih vrlin v praksi , da si tema vsekakor zasluži svojo obravnavo.

Bojim se, da pri opisovanju te vsebine ne bo prav veliko priložnosti za mehko romantiko, zastrte skrivnosti, misticizem in vznesenost, kar vse je bila znaèilnost mojega prejšnjega pisanja. Bo pa to zagotovo zgodba o srènosti, dobroti, brezpogojni ljubezni, soèutju in predanosti, kar vse so vrline, ki v današnjem svetu žal krasijo vse premalo ljudi.

A naj si pomagam še z eno budistièno zgodbico, ki najbolje ponazarja duha tega projekta, zaradi katerega je ta tudi tako uèinkovit. Takole pripoveduje :
»V vas, kjer so se ljudje kar naprej prepirali, so prišli slon, opica, zajec in ptica. Ljudje so jih zagledali in se èudili, kako so lahko složni, ko pa so si tako razlièni. Pa so jim zaupali svojo zgodbo: pod drevesom so se vsi štirje sreèali in se zaèeli prepirati, èigavo je drevo. Ptica je rekla: "Drevo je moje, jaz sem prinesla seme." Zajec je rekel: "Moje je, jaz sem zakopal seme."Slon je rekel: "Moje je, jaz sem ga zalival." In opica je rekla: "Moje je, jaz se igram v njegovih vejah." Dolgo so se prepirali, a so se nato le zedinili, da lahko služi vsem, èe so složni.

Prav na složnosti in povezanem delovanju mnogih sodelujoèih temelji projekt pomoèi Tibetancem v odmaknjenih vaseh Avtonomne pokrajine Tibet. Pot srca in soèutja je vodila našo rojakinjo Uršulo Rechbach, da se je v tej daljni deželi skupaj z ekipo predanih tibetanskih zdravnikov tradicionalne tibetanske medicine ter uèiteljev lotila zahtevnega projekta, katerega osnovni namen je izboljšati kakovost življenja Tibetancev v izbranih revnih vaseh in jih z izobraževanjem usposobiti, da bodo po doloèenem obdobju znali sami poskrbeti tako za svoj novo pridobljeni življenjski standard kot tudi za nadaljnji razvoj.
Projekt je luè sveta ugledal leta 2000 in je že zdavnaj prerasel svoje prvotno zastavljene okvire. Iz skromnih zaèetkov je nastal velièasten, vsebinsko raznolik in kompleksen projekt, ki je danes poznan kot eden najuèinkovitejših projektov za pomoè lokalnemu prebivalstvu. Potrebna sredstva za njegovo delovanje zagotavljajo dobrodelne organizacije oziroma posamezniki iz Nemèije, Švice, Slovenije in Španije. V Sloveniji je vanj neposredno stalno vkljuèenih 87 oseb, nekateri pa pomagajo ob posebnih akcijah.

Od leta 2001 tako projekt deluje v desetih vaseh v okraju Lhundrup ter od leta 2002 v treh vaseh v okraju Medrugonkar (vse v prefekturi Lhasa), od sredine leta 2005 pa je posegel tudi na Severno planoto, v prefekturo Naqchu, kjer je življenje še posebno težavno, saj ljudje tam živijo na zadnji meji, kjer je življenje še mogoèe (na 5.000 m n.v.).

Z darovanimi sredstvi ter dohodki iz nekaterih vzpostavljenih dejavnosti projekt omogoèa :

• brezplaèno zdravstveno oskrbo prebivalcev teh vasi
• raziskovanje najpogostejÅ¡ih bolezni pri ljudeh in domaèih živalih ter iskanje naravnih zdravil zanje in njihovo preizkuÅ¡anje ter uporabo v praksi
• krepitev skorajda že pozabljenih znanj o tradicionalni tibetanski medicini z : organiziranjem seminarjev o TTM, uèenjem o poznavanju, nabiranju, predelavi zdravilnih zelišè, gradnjo manjÅ¡ih proizvodnih obratov za predelavo teh zelišè v tradicionalna tibetanska zdravila, izdajanjem priroènikov s podroèja pridobivanja in predelave zdravilnih zelišè
• redno izobraževanje otrok in obèasno dopolnilno funkcionalno izobraževanje odraslih, s tem da zagotavlja najpotrebnejÅ¡a sredstva za delovanje nekaterih osnovnih Å¡ol (za popravilo streh, za nakup peèi za ogrevanje, usposobitev Å¡olskih kuhinj ….) ; ustanovljena pa je bila tudi viÅ¡ja srednja Å¡ola TTM v vasi Pundo, kjer uèenci med Å¡olskim letom  tudi bivajo
• uèenje tradicionalnih tibetanskih obrti
• gradnjo rastlinjakov in s tem zagotavljanje preskrbe prebivalstva z zelenjavo
• gradnjo vodovoda in odlagališè za odpadke, kjer je to potrebno
• usposabljanje predstavnikov lokalnih oblasti s podroèja ustanavljanja in upravljanja podjetij, raèunalniÅ¡tva, vodenja projektov, gradnje rastlinjakov in o gojenju zelenjave, organskem kmetovanju, ravnanju z vodo ……, z namenom, da ta znanja nato prenaÅ¡ajo naprej

      in kar je morda še najpomembnejše :

• ozavešèanje prebivalstva o nujnosti skrbeti za svoje okolje in za lastni razvoj, kar je morda Å¡e najpomembnejÅ¡e.

Za uspešnost projekta so poleg naše Uršule zaslužni vsi sodelujoèi odlièni zdravniki tibetanske tradicionalne medicine, med katerimi je še posebej uspešen njihov starosta - dr. Sonam Tsering, ki se posveèa predvsem raziskovanju  najpogostejših tamkajšnjih bolezni in iskanju zdravil zanje. Tako mu je že uspelo odkriti zdravila za Kashin-Beckovo bolezen (bolezen velikih kosti). Zelo uspešna sta tudi njegova sodelavca : dr. Metok Gyatso, ki se ukvarja z raziskovanjem in zdravljenjem bruceloze (ki jo povzroèajo bakterije) in dr. Tashi Tondrup, ki raziskuje tamkajšnjo  strupeno travo in zdravi domaèe živali, ki so obolele zaradi posledic zaužitja te trave.

Izjemno uspešno pa v vasi Pundo že tretje leto deluje srednja šola tradicionalne tibetanske medicine, ki jo obiskuje 60 dijakov. Ti so se skupaj s starši zavezali, da se bodo po konèanem izobraževanju vrnili v domaèe vasi in tam delovali kot vaški zdravniki. Prvi štirje dijaki s te šole pa so v letošnjem juniju celo kot najboljši opravili sprejemne izpite na medicinski fakulteti v Lhasi.

Toda ta pogumna, odloèna in Tibetancem popolnoma predana ženska,Uršula Rechbach, ni zaspala na lovorikah podeljenih ji priznanj, ampak že nekaj mesecev vztrajno in nadvse potrpežljivo (kar je v tamkajšnjih razmerah sploh edini mogoèi naèin, da kaj dosežeš) postavlja temelje novemu projektu pomoèi – tokrat za prebivalce pokrajine Kham, v prefekturi Chamdo, v vzhodnem delu Tibeta. Gre za podobno zasnovan projekt kot že poteka v prej omenjenih provincah.. Potekal bo v štirih okrajih : Markham, Lhorong, Jomda in Gonjo na nadmorski višini 3.200 do 4.150 m. Ta podroèja so še bolj odmaknjena od civilizacijskih tokov. Revšèina je zares velika (letni dohodek na prebivalca znaša le od 100 RMB – 10 € do 2.000 RMB – 200 €). Ceste so slabe, prevoznih sredstev ni, z vodo se prebivalci oskrbujejo iz neredko precej onesnaženih rek, elektrike ni. Pretežna veèina prebivalcev je neukih in otroke neradi pošiljajo v šolo, ker jih potrebujejo za pomoè pri delu. Veèina ljudi se preživlja z živinorejo ali s poljedelstvom. Njihova hrana je nadvse  enolièna: v glavnem jeèmen in pšenica ter pravi èaj, zato je med otroki veliko podhranjenosti. Kot posledica vsega naštetega so med prebivalstvom razširjene mnoge hude bolezni kot so : so Kashin-Beckova bolezen (v nekaterih vaseh je stopnja obolelosti veè kot 77 %), bruceloza, tuberkuloza, gobavost, hepatitis, revmatizem, visok krvni pritisk, težave s srcem, urinarne težave, želodène težave …

Projekt pomoèi naj bi skupaj trajal sedem let. Izvajal se bo v dveh fazah. Prva bo trajala 4 leta, druga pa 3 leta.

Z zbranimi sredstvi bodo:

• otrokom nudili prehrano, ki bo poleg praženega jeèmena in pravega èaja vsebovala tudi maslo in zelenjavo.
• invalidnim otrokom s Kashin-Beckovo boleznijo omogoèili, da bodo hodili v Å¡olo
• kupili peèi za uèilnice in spalnice; jih opremili s klopmi, stoli, posteljami, mizami in kupili najnujnejÅ¡e Å¡olske potrebšèine
• brezplaèno zdravili hudo bolne, jih pouèevali o higieni in zdravi prehrani
• postavili rastlinjake za gojenje zelenjave
• zgradili vodovode in odlagališèa za odpadke
• izobraževali mlade ljudi o tibetanski tradicionalni medicini in v ta namen organizirali tri oziroma dve letni izobraževalni program za 60 dijakov v okrajih Jomda in Gonjo.

Glavna sponzorja tega novega projekta sta : društvo Peu La iz Švice in Univerza v Barceloni.
A tudi vsak slovenski prispevek bo še kako dobrodošel, še posebej v tej zaèetni fazi, ko projekt še ne ustvarja nobenih lastnih prihodkov.

In zakaj pomoè prav Tibetu?
Zagotovo se bo kdo vprašal, zakaj pomagati ravno Tibetu in Tibetancem, ko je vendar tudi v naši deželi precej ljudi, potrebnih pomoèi. In s takšnim razmišljanjem ni niè narobe. Resnica je, da verjetno vsa zbrana sredstva za Tibet ne bi zadošèala za pokritje vseh slovenskih potreb. A pri tem nekega posebnega dejstva le ne gre spregledati. V Tibetu so se skozi stoletja poleg edinstvene in v marsièem posebne kulture razvijala duhovna znanja in vrline kot so : strpnost, nenasilnost, soèutje in ljubezen. To je torej izvir prav tistih èloveških vrednot, ki so v t.im. razvitih civilizacijskih okoljih dandanes bolj kot ne potisnjene ob stran. A ne bi smelo biti nobenega dvoma, da jih še kako potrebujemo, èe noèemo, da boj za materialne dobrine, nesmotrna poraba surovin in unièevanje okolja ogrozijo prihodnost èloveštva do nepovratne toèke.

Drži tudi, da so vsa naša nepozabna sreèanja, ko smo se kot sponzorji tega projekta v juniju letos sreèali tako z Uršulo Rechbach in njenimi sodelavci kot tudi z osnovnošolci in srednješolci, ki se šolajo s pomoèjo zbranih sredstev, v nas okrepila zavest o potrebi po pomoèi tem delovnim, srènim in plemenitim ljudem in v vsakem od nas prebudila tisto najboljše, kar nosimo v sebi. Zato je bila povsem logièna naša odloèitev, da še okrepimo naša prizadevanja za pridobitev èim veè dodatnih sredstev za potrebe projekta na že obstojeèih lokacijah, predvsem pa za novo nastajajoèi projekt v Khamu.

Tako smo iz fotografij udeleženk potovanja, ki smo jim dodale budistiène modrosti, po katerih se trudi živeti veèina Tibetancev, s prostovoljnim delom oblikovale navdihujoè stenski koledar. Poleg tega sem pripravila zanimivo, s številnimi fotografijami opremljeno ter tudi z duhovnega zornega kota osvetljeno  pripoved o Tibetu in Tibetancih ter o projektu pomoèi, kar se je v vseh do sedaj izvedenih predavanjih izkazalo kot za ljudi privlaèna, za namen projekta pa uèinkovita metoda zbiranja sredstev. Projekt postaja tako preko naših aktivnosti z vsakim dnem bolj in bolj prepoznaven v slovenskem prostoru in zanj se zanimajo že tudi mediji. Upamo in verjamemo, da se bo »tibetanski virus« širil vsaj tako uspešno kot se obièajno nadležna gripozna obolenja.

Za vse tiste, ki bi se nam radi pridružili kot sponzorji, dodajam še informacijo, da  lahko pomagate tako, da postanete boter oziroma botrica projektu na Severni planoti ali v Khamu in meseèno nakazujete izbrani znesek (od 20 € navzgor). Verjemite nam, ki smo ob našem obisku doživeli ljubeèo radost in globoko hvaležnost teh otrok, da se je vredno odpovedati tej, za nas dokaj skromni meseèni vsoti denarja za nadvse topel obèutek v svojem srcu.  Nenazadnje so naša dobra dejanja edino, kar v življenju zares šteje in kar nas izpolni.       

Svoj prispevek lahko nakažete Društvu za podporo Tibetu, Pražakova 20, 1000 Ljubljana, na raèun št. : 02222-0090134297, s pripisom – za projekt TTM.

Èe pa vas zanimajo še dodatne podrobnosti o projektu v Tibetu,  jih najdete na spletni strani : http:www.projekt-ttm.info.

Naj svoje povabilo, da se nam pridružite pri opisanem projektu, tudi zakljuèimo z zgodbico, ki pripoveduje o tem, kako je Atiša (indijski uèenjak, ki  je preživel zadnjih deset let življenja v Tibetu in je zelo poudarjal ljubezen in soèutje) ljudi ob svojem sreèanju z njimi vprašal: « Ali je vaše srce prijazno ?« namesto obièajnega vprašanja: »Kako ste?«

S svojih predavanj imam izkušnje, ki dokazujejo, da srce mnogih Slovencev  je prijazno in radi darujejo. Naša zahvala vsem, ki so voljni pomagati, je prelep tibetanski stenski koledar, ki vas bo spominjal na dobro delo, s katerim prižigate iskrice radosti v oèeh otrok in odraslih v Tibetu.

Maja R. Mrevlje
Društvo za podporo Tibetu