Vsaka ženska se nekoč sreča z vprašanjem kdaj – če sploh – oditi na prvi ginekološki pregled. Večino ob tem spremljajo občutki strahu, tesnobe in sramu, ki pa jih njene že "iniciirane" prijateljice in ginekologi z usmerjenimi propagandnimi akcijami prej-ko-slej preglasijo. Pa vendar: se lahko dekle suvereno odloči tudi drugače kot to danes narekuje stroka in javno mnenje? Je argumentiran ugovor, izhajajoč iz ženske intuicije in notranjega občutja enako upravičen, kot odločitev za ginekološki pregled?

Pričujoče besedilo je namenjeno predvsem tistim dekletom in ženskam, ki navkljub vsem kampanjam, s katerimi posamezniki in interesna združenja razširjajo skrb glede reproduktivnega zdravja žensk, vendarle še vedno dvomijo o smiselnosti ginekološkega pregleda; ni pa namenjen spreminjanju utrjenega prepričanja o njegovi potrebnosti in koristnosti, čeprav se utegne dogoditi tudi to.

Prepričevati prepričanega nima smisla. Ni pa odveč, če mlad človek dobi na vpogled tudi drugačne opcije, ki se od uradne doktrine bistveno razlikujejo, ob tem pa niso nič manj legitimne, ali če hočete – uspešne. Uspešnost pravzaprav ni ustrezen izraz, izraz ki bi ga bilo primerno uporabiti za opis tistega, kar opredeljuje pojem svobode – tistega, s čemer se vsi hvalijo, pa nihče nima. Katera ženska si ne želi biti svobodna? A če kot najvišji ideal ženskosti posvoji idejo o popolni naravnosti kontinuirane izgube življenjske moči in neprestanega strahu pred boleznijo, potem verjetno le po golem naključju ali spletu okoliščin dojame, da je ujeta v paradoks, kajti ta njena svoboda brez dvoma ni svoboda, ampak njeno nasprotje.

Kaj dekleta in ženske žene na ginekološki pregled? Predvsem strah -  z izjemo tistih žensk, ki jih pregled spolno vzburja in jim predstavlja vrsto koitusa, kar seveda tudi je. In tistih, ki jim je vitalnost upešala do te mere, da se jim bolezen udejanja v obliki telesnih bolezenskih znakov. Pri večini žensk so zaradi vpliva družbenega okolja skozi celoten proces odraščanja prisotne psihične komponente kot sta nezavedna želja po ekshibicionizmu in latentna tesnoba kot posledica vcepljenega strahu pred boleznijo, bolečino, trpljenjem in smrtjo. Sram in nelagodje (ob pregledu) sta primarna občutka, a čeprav sta njena lastna, izhajajoča prav iz njene ženskosti, sta očitno prešibka, da bi jima ženska prisluhnila in jih upoštevala. Z lahkoto jih potlači že manjši pritisk javnosti.

Dogma o absolutni potrebnosti tako imenovanih preventivnih ginekoloških pregledih je namreč s premišljenimi propagandnimi potezami postala del javnega mnenja, o katerem se ne govori, kaj šele dvomi. Izoblikovano javno mnenje se prenaša na institucionalni nivo zdravstvenega in šolskega sistema, ter seveda družine, kar posredno povzroči različne oblike pritiska na dekleta. Tovrstna "dobrohotna" posredovanja so vedno dvomljivega slovesa – za dobro stvar menda res ni potrebno intenzivno prepričevanje ali celo prisila.

Ginekološki pregled je pravzaprav posilstvo s konsenzom – ženska ga praviloma jemlje kot nujno zlo. Pa vendar se le redkokatera tega dejstva resnično zaveda, podobno kot ob pogledu na mimoidočo pocestnico malokdo pomisli, da to ni kurba, ampak ženska, ki ji je bilo nekoč na tak ali drugačen način odvzeto dostojanstvo ženske kot človeškega bitja – morda celo s posilstvom. Ko je nekdo zlomljen, nebogljen ali neveden, je z njim mogoče početi marsikaj. Morda je to eden glavnih razlogov, da lahko ženskam še vedno prodajajo mit o izvorni neozdravljivi bolezni – menstruaciji, mesečni čišči, ki naj bi bila pravzaprav znamenje zdravja. Znamenje zdravljenja bi bil primernejši izraz, saj telesno čiščenje ni sámo sebi namen, ampak je način, s katerim se telo znebi odvečnega balasta in si zagotovi pogoje za normalno delovanje. Gre torej za modificiran proces zdravljenja, ne pa za znamenje zdravja. Ostane še mit o (ne)plodnosti – ženska brez menstruacije ne more zanositi. Jajčece za vgnezditev ne potrebuje tako velike količine v odebeljeni maternični sluznici zastane krvi; potrebuje jo zgolj toliko, da se v endometrij vgnezdi in vzpostavi pogoje za črpanje vitalnih snovi iz materinega telesa. Dokaz za to so ženske, ki zanosijo kljub zelo šibki in kratkotrajni menstruaciji ali celo ob njeni odsotnosti.

Ginekološki pregled ni preventivni zdravstveni ukrep. Je del ugotavljanja bolezenskega procesa, do katerega ob pravilnem razumevanju pojma preventive in iz nje izhajajočih aktivnosti sploh ne bi smelo priti. Javnost je oba pojma pomešala: proces zdravljenja ni v nobeni svoji stopnji in obliki ukrep preprečevanja zdravljene bolezni. Kateri so torej tisti preprečevalni ukrepi in aktivnosti, ki ženski zagotovijo polno zdravje, vključno z zdravjem reproduktivnega sistema? V prvi vrsti dejansko razumevanje ženske fizične, psihične in duhovne narave, telesno in duševno prečiščenje ter skrb za primerno telesno in duševno higieno; osebnostna individuacija in razvijanje samostojnega mišljenja, prizadevanje za voljo do moči ter vzdrževanje notranjega miru in harmonije; zdravi in izpolnjujoči medčloveški odnosi in predanost partnerju z resnično ljubeznijo, prepoznavanje prave vloge spolnosti ter njena pravilna aplikacija; zdrava prehrana in ustrezen življenjski slog – izobraževanje, kultura, sproščanje, gibanje oz. redne športne aktivnosti; priporočeno pa tudi vsaj ena sledečih dejavnosti: vaje pomlajevanja, metode transformacije seksualne energije, joga, tai chi, meditacija. S pomočjo opisanih metod je ob spremembi življenjskega sloga nujno potrebno vzpostaviti distanco do motečih in destruktivnih dejavnikov kot so strah, nemir, panika, občutek krivde, nevednost, intelektualna lenoba, rutinska dejanja, ter drugih mišljenjskih in vedenjskih vzorcev, ki kot psihični sprožilci negativno delujejo na energetsko in fizično raven organizma.

Preventivni ukrepi, navedeni zgoraj, so le osnovna vodila, po katerih naj se ravna ženska na svoji poti k svobodi. Je teorija, ki brez udejanjanja v praksi nima nobenega pomena. Na tej poti samostojnosti se pogosto pojavi mnogo na videz nepremagljivih ovir, ki so takšne ravno zaradi svoje narave – prikritosti. Želje kot zavestne manifestacije nezavednih frustracij in potlačitev so zakrite v občutek potrebe po sicer nepotrebni hrani, kozmetiki, lepotnih  posegih, in drugih tako vsakdanjih stvareh. Te mehanizme s pridom izkorišča t.i. "tržni segment" družbe, iz katerega ni izvzeta niti medicinska stroka s svojim velikim in vplivnim pokroviteljem – farmacevtsko industrijo. Kontracepcijska sredstva, na primer, so zelo donosen posel. Med njimi so najbolj sporne hormonske tablete, maternični vložki (IUV) in drugi invazivni pripomočki, ki lahko za ceno sicer dvomljive zaščite pred nosečnostjo povzročijo hude zdravstvene težave in celo trajne telesne ter psihične okvare. Čeprav lahko resno vplivajo na zdravstveno stanje ženske, posebnih opozoril glede stranskih učinkov od ginekologa ni pričakovati. Razmislite zakaj.
Večino ženskih bolezni povzročajo povsem človeški dejavniki, podrejeni človekovi volji in zmožnosti svobodnega odločanja. Ženska se tej svobodi odreka in se - ne glede na ceno, ki jo za to plačuje - vdaja nevednosti. V zavetju zaščitniške avtoritete, ki jo pooseblja medicinska znanost s pritiklinami, se počuti varno. To je del zgodovinskega procesa, katerega resničnost se bo nekoč potrdila za nazaj; nobenega razloga pa ni, da se te resnice ne bi zavedali že danes in tako stopili na pot svobode, kajti resnica osvobaja. Naj vendarle zaključim z nasvetom: ne uporabljajte ničesar, kar ni v skladu z naravo in vašo notranjo Resnico, in ne bo se vam potrebno bati za svoje zdravje. Ginekološki pregled? Ne hvala, ne potrebujem!

Dorina Breznik
dorian_breznik@yahoo.com